Franja

lijèha ž (ijek.), léha ž, léja ž (ek.) leha, greda: kupusna, cvjetna lijeha; lijeha salate; lijeha s kupusom, s paprikom, s lukom; jamice u mekoj lijehi, lehi, leji

mèrtek m, mn. mèrteci (t. mertek)
1. dial. greda, tram: dogonio sam ti onomlane mertek iz naše šume pripeljal sem ti lani tram iz naše hoste
2. velik žebelj, klin: mesto đuladi vise na zidnom satu o lancima konjske ploče i nekakvi merteci

parterre moški spol francosko greda

podkládje s greda, podmetač za bačvu, za bure

pòdsjek m (ijek.), pòdsek m (ek.)
1. greda, tram: dode do nekakvih stuba, u tmini nije opazila prvoga razmaka medu podsjecima te posrne i padne
2. gantar: u pivnici na -u sjedeći

podvàl -ála m greda, podvala, podvalak: zavaliti sode na -e, stiskalnica na -ih

pulvīnus -ī, m (beseda neugotovljenega izvora)

1. blazina, sedežna blazina, sedalnica, vzglavnik, vzglavnica, vzglavje: Pl., Cat., Mart., Plin., Iuv., Sen. ph., Suet. idr., in lecticā erat pulvinus perlucidus Melitensis Ci., epistula super caput in pulvino posita S., epistulam pulvino subicere N., (sc. epistulam) sub pulvinum subiciens N.

2. metaf. vsaka blazinasta vzpetinica
a) leha, greda, ogon: Varr., Col., Plin., Plin. iun.
b) skladovnica (skladanica) opek v skednju: testaceis pulvinis fibulantur Col.
c) sipina, peščena plitvina, melina (v morju): Serv.
d) dvignjen sklad (nanos, kup, plast, sloj) peska in rezanega kamenja v vodi, da se nanj postavi steber: Vitr.
e) vzpetina, vzvišek, dvignjeni del v vinski tlačilnici (stiskalnici, preši): Ca.
f) blazina pri katapultu: Vitr.

putlog [pútlɔg, pʌ́t-] samostalnik
greda, ki nosi pod zidarskega odra

roost¹ [ru:st] samostalnik
gred, greda; gred za kokoši; kokošnjak; kurnik
pogovorno ležišče, počivališče, prenočišče

at roost na gredi, figurativno v postelji
to be at roost spati (o perutnini); figurativno spati (o ljudeh)
to go to roost iti spat, iti na počivanje
to rule the roost figurativno biti gospodar, gospodariti, vladati, voditi
curses come home to roost kletve se maščujejo tistemu, ki jih uporablja; kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade

slòg i slóg -a m
1. slog, greda, lijeha, leja: njiva ima deset -ov
2. slog, stil: pisatelj ima dober slog; pisarniški slog
kancelarijski stil; gotski slog
3. hrpa, gomila: drva zložiti v slog

spȍna ž
1. zaponka: muška, ženska spona
2. zveza, vez: rijeke su spona koja narode spaja
3. greda: glavna, palubna, trijemna spona
4. spona: nemam snage da raskinem -e koje me stežu
5. lingv. vez, zveza, kopula: u rečenici: Sloboda nam je draga! riječca "je" jeste spona između subjekta i predikata

tabla ženski spol miza, mizna plošča; deska, tabla; tabela, register, seznam; slika; poštevanka; greda

tabla de dibujo risalna deska
tabla de lavar pralnik
tabla de multiplicar poštevanka
tabla de materias stvarno kazalo
hacer tabla rasa (de) ne gledati na kaj, ne se spotikati nad čem
ser de tabla biti običajen
a la tabla del mundo vpričo vseh, javno
a raja tabla z vsemi močmi
tablas pl šahovnica
las tablas (fig) gledališki oder
las tablas de la ley Mojzesove postave
tablas logarítmicas logaritmične tabele
quedar tablas ostati pat (pri šahu)
salir a las tablas nastopiti na gledališkem odru

tablón moški spol ploh, debela deska; ameriška španščina (cvetlična) greda

coger un tablón opijaniti se

tīgnum -ī, n (morda iz *tegnom, po drugi (manj verjetni) teoriji iz *teksnom (k tegere) = krovni les)

1. tesarski (stavbni) les (material): G. (Dig.), Ulp. (Dig.).

2. hlod, bruno, greda, lega, tram ipd.: Pl. idr., tigna duo transversa iniecerunt C. prečnika, tigna trabesque Lucr. podolžniki in prečniki, tigna cava Pr. plovila, capita tignorum extrema C., superficies tignaque, tigna ambusta L., tigna bina sesquipedalia paulum ab imo praeacuta C., modicis instravit pulpita tignis H., revulsa ingenti ruinā tigna sonuerunt Sen. ph.

trabs -is, f

1. bruno, brvno, greda, tram, hlod, prečnik, stropník (strópnik), lega, poseb. strešni povéznik, véznik, strešna greda, starejše spodnji sočník (tignum je vsaka stvar, ki jo je mogoče tesati): Plin., Gell. idr., transtra facta ex pedalibus in latitudinem C., tigna trabesque Lucr., trabes ex tribus tignis compactae Vitr.

2. metaf.
a) pesn. deblo, drevo: Varr. ap. Non., Pr., Sen. tr., Stat., Val. Fl. idr., silva frequens trabibus O., lucus … trabibus obscurus acernis V., trabes fraxineae V., poterat curvare trabes O.
b) bruno, hlod, neki ognjeni zračni pojav: Plin., Sen. ph.

3. meton. vse, kar je narejeno oz. zgrajeno iz gred (brun, hlodov)
a) ladja, brod, splav: sacra O. ali Thessalica Sen. tr. (= Argo), mare turbari trabibus V., trabe Cypriā nauta secat mare H.
b) batina, gorjača, kij, krepêlo, krepêlec, krepêlce, palica, cép, cépec: Stat.
c) plamenica, bakla: Sen. tr.
d) kopje: Stat.
e) oven, stenolom, metalnica, balista (balista): Val. Fl.
f) gredje, streha, hiša, krov: te ponet marmoream sub trabe citreā H., vetabo sub isdem sit trabibus H., trabes Hymettiae H.
g) miza: trabes Libycae Mart.
h) (v obscenem pomenu) bruno, krepelo = moško spolovilo, penis: o Memmi bene me ac diu supinum tota ista trabe lentus irrumasti Cat. (28, 10). — Soobl. trabes -is, f: Enn. fr., Ci. (Top. 61), Plin., Veg., Tert.; zapis traps: Varr. ap. Non., Cass.

Tram², der, (-/e/s, -e/Träme) Baukunst, Architektur tram, greda

trám -a i -ú m, mn. tramovi -ov i trami -ov (srvnj. tram) tram, nosač, greda, potporanj, balvan: obtesan tram; prečni tram
poprečna greda; glavni tram

Tramen, der, Baukunst, Architektur tram, greda

trave f

1. greda, tram; bruno:
fare d'ogni fuscello una trave pren. delati iz muhe slona
vedere la pagliuzza nell'occhio altrui e non vedere la trave nel proprio occhio pren. biblijsko videti slamico v očesu bližnjega in ne videti bruna v svojem očesu

2. šport greda

ùpōrka ž greda, tram, opora