Franja

Capitium -iī, n Kapicij, gorsko mesto na južni Siciliji. Od tod adj. Capitīnus 3 kapicijski: civitas Ci.

Carseolī -ōrum, m Karzeoli, ekvovsko gorsko mestece v Laciju severovzhodno od Tibura: L., O., Vell. Od tod adj. Carseolānus 3 karzeolski, iz Karzeolov: O., Col.; subst. neutr.: in Carseolānō na Karzeolskem: Plin. Carseolānī -ōrum, m Karzeolci, preb. Karzeolov: Plin.

Centaurus -ī, m (Κένταυρος) Kentaver

1. po mitu so Kentavri sinovi lapitskega kralja Iksiona in Nefele, utelešenega oblaka (od tod nubigenae: V., O., Stat.). Homer jih omenja kot divje gorsko ljudstvo v Tesaliji; pozneje so si jih predstavljali s postavo, ki je imela zgoraj človeško, spodaj konjsko telo. V boju z Lapiti so pomrli na Piritojevi svatbi: Ci., V., O. idr., nobilis Centaurus (= Chiron) H.; Kentaver kot kip: Ci. Od tod adj. Centaurēus 3 (Κενταύρειος) kentavrski, Kentavrov (gen. pl.): rixa H. Centauricus 3 (Κενταυρικός) = Centaurēus: lustra Stat.

2. pren.
a) ozvezdje južnega neba: Ci. (Arat.), Hyg., Vitr.
b) kot fem. (sc. navis) ime ladje: Centauro invehitur magnā V.

clima moški spol podnebje, klima; dežela, pokrajina; ozračje, vreme; zona

clima de altura gorsko podnebje, višinski zrak
clima cálido tropsko podnebje
cambio de clima sprememba klime

climat [klima] masculin podnebje, klima; pokrajina; figuré okolje, ozračje, atmosfera

climat tempéré, doux, humide, sec, sain, malsain, de montagne zmerno, milo, vlažno, suho, zdravo, nezdravo, gorsko podnebje

cvetje samostalnik
1. (rože) ▸ virág, virágokV znak zahvale ji je podarila tudi šopek cvetja. ▸ Hálája jeléül egy virágcsokorral is megajándékozta.

2. (množica cvetov) ▸ virágVonj cvetja v mnogih prebuja hormone sreče. ▸ A virágok illata sok emberben boldogsághormonokat ébreszt.
3. (stanje cvetenja) ▸ virágTu je še res prava zima, doline pa vse že v cvetju. ▸ Itt még valóban igazi tél van, de a völgyek már virágba borultak.

furcula -ae, f (demin. furca; prim. našo izpos. burkla)

1. rogovilast kol, rogovilasta podpora: suspenso furculis ab hostibus muro L.

2. meton. soteska (v obl. V), gorski prelaz, (gorsko) sedlo; kot nom. propr. Furculae (furculae) Caudinae L., Fl., Eutr. soteski pri Kavdiju, kavdijski soteski (gl. Caudium).

gnáti (žênem)

A) imperf. ➞ pognati

1. spingere, muovere, far andare, azionare:
motor žene črpalko il motore muove la pompa
predica žene kolovrat la filatrice spinge l'arcolaio
gnati koso falciare
gnati vesla remare
gnati konja incitare, spronare il cavallo
gnati sovražnika incalzare il nemico

2. (delati, da pride žival na določeno mesto) portare, condurre, menare:
gnati živino na pašo condurre le bestie al pascolo
gnati obsojenca na morišče condurre il condannato al patibolo

3. pren. (povzročati, da je kdo zelo aktiven, da pride kdo v določeno stanje) spingere, costringere; portare, indurre:
celo otroke ženejo k težkemu delu costringono persino i bambini a fare lavori pesanti
gnati v obup portare, indurre alla disperazione
gnati v smrt portare alla morte, a morire

4. pren. (kar naprej ponavljati) ripetere (fino alla noia), macinare, rimasticare:
ženske so gnale svoj očenaš le donnette macinavano padrenostri

5. (brsteti) mettere gemme, mettere spighe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. gnati stvar predaleč esagerare
pren. gnati vse na nož litigare sempre, essere sempre ai ferri corti
pren. gnati vik in krik levare alte grida di protesta
pren. gnati si kaj k srcu prendersi a cuore
med. gnati (bolnika)
na blato, na vodo (dover) andare spesso di corpo, a orinare
gnati k smehu far ridere, indurre al riso
pren. gnati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
gnati trmo incaponirsi in qcs.
gnati na pašo, na gorsko pašo pascere, alpeggiare

B) gnáti se (žênem se) imperf. refl.

1. sforzarsi, sfaticare, sgobbare:
gnati se brez oddiha sfaticare senza sosta

2. (s težavo se premikati) arrancare

goròbīlje s gl. gorsko bilje

gòrskī -ā -ō
1. gorski: gorski lanac, kraj, izvor, zrak, vazduh, potok, mah, hrbat; -a rijeka, cesta, artiljerija, kotlina, vožnja, trava, voda; Gorski kotar; -a služba spasavanja gorska reševalna služba; -o bilje gorsko rastlinje
2. gozdni: -a vila
3. -a bolest božjast; gorski vuk ekspr. junak; gorski car ekspr. hajduk: gorski kristal kremen; -a ruža bot. beli narcis; gorski brijest, brest bot. goli brest, Ulmus glabra

górski mountainous; mountain; alpine

górska bolezen mountain sickness
górska cesta mountain road
górski čevlji mountaineering boots pl
górske dirke (motocikl.) hill-climbing contest
górski duh, škrat mountain sprite, gnome
górska globel ravine, hill valley, (irska, škotska) glen
górski greben, hrbet ridge, crest
górska dežela, pokrajina mountainous country, highland, mountainous region
górska koča mountain hut
górsko področje mountain district, highland
górska palica alpenstock
górska oprema mountaineering outfit
górski plezalec mountaineer, climber, mountain climber, (v Alpah) alpinist
górsko pobočje mountainside, mountain slope
górska pot mountain path
górsko sedlo saddle; dip between two peaks
górsko pravo miners' statutes, mining laws pl
górska reševalna služba mountain rescue service
górska stena steep mountainside, rock wall
górska vas mountain village
górski usad landslip, (večji) landslide
górska veriga mountain range, mountain chain
górska tura alpine (ali mountain) tour, climbing trip
górski veter mountain wind
górski vodnik (alpine) guide
górski vrh summit, mountaintop, peak
górski zrak mountain air
górska železnica mountain railway

gôrski (-a -o) adj. di monte, del monte, montano, alpino, alpestre:
gorska cesta strada montana
gorska pokrajina paesaggio alpestre
gorske rastline, živali flora, fauna alpina
gorski greben cresta di monte
gorski vrhovi cime dei monti
gorska reševalna služba soccorso alpino
gorska straža guardia alpestre
gorski reševalec soccorritore alpino
med. gorska bolezen mal di montagna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. gorska sretena geo (Geum montanum)
hist. gorski gospod feudatario appaltatore (di vigne)
gorski čok picco
gorski hrbet giogo
zool. gorski urh ululone (Bombina variegata)
šport. gorsko kolo mountain bike
voj. gorska artilerija artiglieria someggiata
gorska steza mulattiera
geogr. gorska veriga catena di monti, dorsale
mitol. gorska vila oreade
geogr. gorski greben giogaia, crinale
zool. gorski kozlič saltarupe, oreotrago (Oreotragus oreotragus)
geogr. gorski prelaz colle
gorski rogelj dente
zool. gorski škrjanček mattolina, lodola dei prati (Lullula arborea)

gôrski de (la) montaña; montañoso

gorska bolezen mal m de montaña, A soroche m
gorska cesta carretera f de montaña
gorski duh, škrat gnomo m
gorski greben cresta f (de montaña)
gorska globel garganta f; barranco m
gorska oprema equipo m de montañero
gorsko pobočje falda f; ladera f
gorska pokrajina región f montañosa
gorski prelaz, gorsko sedlo puerto m, paso m
gorska reševalna služba servicio m de salvamento (y socorrismo) de montaña
gorska soteska desfiladero m
gorska stena pared f rocosa; ladera f tajada a pico
gorska tura excursión f por la montaña
gorski usad derrumbamiento m; desprendimiento m de tierras
gorska vas pueblo m de la montaña
gorski vodnik guía m (alpino)
gorska železnica ferrocarril m de montaña

hill¹ [hil] samostalnik
grič, hrib, hribček

the hills gorsko zdravilišče v Indiji
ant-hill mravljišče
dung-hill gnojišče
mole-hill krtina
up hill and down dale čez hrib in dol
as old as the hills prastar
figurativno over the hill čez najhujše (se prebiti)
ameriško, pogovorno not worth a hill of beans še počenega groša ni vredno

Īda -ae, f, pesn. Īdē -ēs, f (Ἴδη, dor. Ἴδα = gozdnato pogorje)

I. Ída, gorsko ime

1. visoko gorovje v Frigiji in Troadi ob mizijski meji, glavno prizorišče Kibelinega bogoslužja: Varr., Mel., Plin., iugis summae surgebat Lucifer Idae V., gluten et visco et Phrygiae servant pice lentius Idae V., imminet Ida super, profugis gratissima Teucris V., celeberrima fontibus (= gr. πολυπῖδαξ), Ide O., Solymus Phrygiā comes unus ab Ida O.

2. gorovje sredi Krete, kjer so vzgajali Zevsa: Plin., dictamnum genetrix Cretaeā carpit ab Ida V., viderat Iasium Cretaeā diva sub Ida O., sub umbrosis nemorosae vallibus Idae O. — Od tod adj. Īdaeus 3 (Ἰδαῖος) idski, z Ide
a) = frigijske Ide ali z nje, včasih = trojanski: Idacus pastor Ci. (= Paris, ki je na frigijski Idi pasel čredo), Idaea mater Ci. ali alma parens Idaea deûm V. = Cybele, idaei chori V. = Kibelino spremstvo, urbes, pices, silva V., pinūs V. ali naves H. iz idskega lesa, trojanske, hospes, iudex (= Paris) O., collis ali iugum O. ali mons Mel., vertices, Simois Pr., cinaedus (= Ganimed, ki ga je Jupiter v podobi orla ugrabil na frigijski Idi) Mart.; kot subst. Īdaeus -ī, m „Idski“, Idáj, samogovoreče ime Trojancev, npr. Priamovega voznika: V., Ganimedovo: Petr. (?); pesn. = rimski (ker Rimljani baje izhajajo od Trojancev): Id. sanguis Sil.
b) = kretske Ide, z nje ali na (ob) njej: Digiti ali Dactyli, gl. digitus in dactylus; Creta … medio iacet insula ponto; mons Idaeus ubi (est) V., mons Id. Mel., Id. Iuppiter, Id. antra V., Id. bustum Mart. Jupitrov grob. —

II. žensko ime: Nisus … , comitem Aeneae quem miserat Ida venatrix V., cyathis … libatur … Ida tribus Mart.; kot naslov Afranijeve komedije: Fest.

jezer|o [é] srednji spol (-a …) geografija

1. der See, -see (akumulacijsko Stausee, celinsko Binnensee, erozijsko Erosionssee; gorsko Bergsee, kraško Karstsee, kratersko Kratersee, ledeniško Gletschersee, mezotrofno Mischsee, obalno Strandsee, slano Salzsee, uglobljeno Eintiefungssee, umetno Stausee)
jezero hladnega zraka der Kaltluftsee

2. der See, -see (Aralsko Aralsee, Bajkalsko Baikalsee, Baško Faaker See, Blatno Plattensee, Bodensko Bodensee, Čadsko Tschadsee, Gardsko Gardasee, Genazareško See Genezareth, ekumensko See Gennesaret, Nežidersko Neusiedlersee, jezero Titikaka Titicacasee, Velika jezera die Großen Seen, Vrbsko Wörthersee, Ženevsko Genfer See)
|
z razgledom na jezero mit Seeblick
področje jezer das Seengebiet
tip jezera der Seetyp

jézero lake; sheet of water

gorsko jézero tarn
presihajoče jézero intermittent lake
področje jezer lake land
Ženevsko jézero the Lake of Geneva

kolesariti glagol
(voziti se s kolesom) ▸ kerékpározikSopomenke: biciklirati
Povezane iztočnice: gorsko kolesariti

kolesarstvo samostalnik
(vožnja s kolesom) ▸ kerékpározásSopomenke: biciklizem
Povezane iztočnice: cestno kolesarstvo, dirkališčno kolesarstvo, ekstremno kolesarstvo, gorsko kolesarstvo, turno kolesarstvo

kolo⁵ [ó] srednji spol (kolésa …)

1. (dvokolo) das Fahrrad, dirkalno: Rennrad
turno kolo Tourenrad
zložljivo kolo (poni) Klapprad
moško kolo Herrenfahrrad
žensko kolo Damenfahrrad
otroško kolo Kinderfahrrad
kolo za izposojo Leihfahrrad
medicina kolo za obremenitveno testiranje das Fahrradergometer
ključavnica za kolo das [Fahrradschloß] Fahrradschloss
stojalo za kolo der Fahrradständer
tlačilka za kolo die Fahrradluftpumpe
ogrodje kolesa das Fahrradgestell, der Fahrradrahmen
usesti/zavihteti se na kolo ein Fahrrad besteigen
izlet s kolesom die Fahrradtour
peljati se s kolesom radeln, [radfahren] Rad fahren
gorsko koloo das Mountainbike

2.
kolo z motorjem das Motorfahrrad, das Mofa
voznik kolesa z motorjem der Mofafahrer

3.
motorno kolo das Kraftrad, Motorrad, Krad
lahko motorno kolo das Kleinkraftrad, Kleinmotorrad
terensko motorno kolo die Geländemaschine, das Geländesportmotorrad
voznik motornega kolesa der Motorradfahrer