Franja

čoln [ou̯] moški spol (-a …)

1. das Boot, -boot (bivalni Hausboot, vojska bojni Kampfboot, iz kože Fellboot, iz lubja Rindenboot, na nožni pogon Tretboot, na prosta vesla/na dvojno veslo Paddelboot, na vesla Ruderboot/Riemenboot; s kabino Kajütboot, dirkalni Rennboot, enojnotrupni Einhüllen-Boot, gumijast Schlauchboot, vojska hitri/torpedni vojska Schnellboot, vojska izkrcevalni Landungsboot, jurišni Sturmboot, motorni Motorboot, patruljni Patrouillenboot, pilotski Lotsenboot, pomožni Beiboot, rešilni Rettungsboot, torpedni Torpedoboot, zložljiv Faltboot)
dolžina čolna die Bootslänge
posadka čolna die Bootsbesatzung
motor za čoln der Bootsmotor
prikolica za čoln der Bootsanhänger/ večja: der Boottransporter
krov za čoln das Bootsdeck
voziti se s čolnom Boot fahren
vožnja s čolnom die Bootsfahrt
spustiti čoln ladja: ein Boot aussetzen
izposojevalnica čolnov der Bootsverleih

2. majhen na vesla: der Kahn
voziti se s čolnom Kahn fahren
vožnja s čolnom die Kahnfahrt

3. velik, tovorni: der Kahn, der Lastkahn, der Schleppkahn

4.
gorski reševalni čoln der Ackja

5.
stavni čoln das Setzschiff

6.
čolni figurativno (čevlji) Kähne množina

drozg¹ [ó] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija die Drossel, (cikovt) die Singdrossel; (golooki Nacktaugen-Drossel, rdeči/vinski Rot-Drossel, rumeni Dama-Drossel, drozg selivec Wander-Drossel)
gozdni drozg Walddrossel
kupčarski drozg Cossypha: die Schmätzerdrossel
plezalski drozg Philydor: die Kletterdrossel
pravi drozg Echte Drossel
skalni drozg die Merle
slavčji drozg Nachtigalldrossel
sračji drozg Copsychus: Elsterdrossel
dajalski drozg Dajaldrossel
drozg šama Schamadrossel
talni drozg Erddrossel
votlinski drozg der Hüttensänger (gorski Berg-Hüttensänger, navadni Gewöhnlicher Hüttensänger)

duh² moški spol (duha …)

1. der Geist, -geist (borbeni Kampfgeist, časa Zeitgeist, človeški Menschengeist, ljudstva Volksgeist, osvajalski Eroberungsgeist, pesniški Dichtergeist, pionirski Pioniergeist, samožrtvovanja Opfergeist)
svetovni duh der Weltgeist
figurativno brez duha geistlos
imeti duha Witz haben
iskra duha der Geistesfunken
sila duha die Geisteskraft
svoboda duha die Geistesfreiheit
urjenje duha die Geistesschulung
veličina duha die Geistesgröße
v duhu im Geiste
v duhu komedije komödienhaft
ubog na duhu geistesarm
soroden po duhu geistesverwandt

2. (način mišljenja) der Sinn
v duhu tradicije im Sinne der Tradition
hlapčevski duh der Knechtssinn

3. strah, strašilo: der Geist, das Gespenst; der Spuk
hiša duhov das Geisterhaus
izganjanje duhov/duha der Exorzismus
kraljestvo duhov das Geisterreich
ladja duhov das Gespensterschiff
prikazovanje duha/duhov die Geistererscheinung
svet duhov die Geisterwelt
ura duhov Geisterstunde
zaklinjalec duhov der Geisterbeschwörer
zagovarjanje/zaklinjanje duhov die Geisterbeschwörung
vera v duhove der Gespensterglaube, Geisterglaube
zgodba o duhovih die Gespenstergeschichte, Geistergeschichte
zaklinjanje duhov umrlih die Totenbeschwörung

4.
Sveti duh der Heilige Geist

5. der -geist (gorski Berggeist, gozdni Waldgeist, zemeljski Erdgeist, zračni Luftgeist)
|
zli duh der böse Geist (tudi figurativno)
ubog v duhu arm im Geiste
|
duh veje, kjer hoče der Geist weht, wo er will

glavin|ec moški spol (-ca …) rastlinstvo, botanika die Flockenblume (gorski Berg-Flockenblume, julijski Julische Flockenblume, navadni Gemeine Flockenblume, poljski Skabiosen-Flockenblume, travniški Wiesen-Flockenblume, modri (plavica) die Kornblume)

gôren (-rna -o) adj. glej gorski

goščar [ó] moški spol (-ja …) živalstvo, zoologija (gorski niala) der Berg-Nyala

gozd [ó/ò] moški spol (-a; -ovi) der Wald (tudi rastlinstvo, botanika, gozdarstvo); gozdarstvo oskrbovan: der Forst; die Waldung; (hosta) das Holz; -wald ( rastlinstvo, botanikamočvirski Bruchwald, monsunski Monsunwald, tropski deževni Regenwald, tropski gorski Nebelwald, tropski sušni Trockenwald; geografija po vrsti, izkoriščanju: galerijski Galeriewald, nizki Niederwald, pašni Hütewald, produktiven Nutzwald, prebiralni Femelwald, trajni Dauerwald, varovalni Bannwald, visoki Hochwald, zaščitni Schutzwald; po drevju: iglasti Nadelwald, listnati Laubwald, mešani Mischwald, borov Föhrenwald, Kiefernwald, bukov Buchenwald, hrastov Eichenwald, smrekov Tannenwald, Fichtenwald)
bog gozda der Waldgott
izraba/izkoriščanje gozda die Waldnutzung, Forst(be)nutzung
rob gozda der Waldrand
krčenje gozda die Rodung, zgodovina die Neulandgewinnung
dovoljenje za krčenje gozda die Rodungsbewilligung
prositi za dovoljenje za krčenje gozda einen Rodungsantrag stellen
brez gozda unbewaldet, če je bil gozd posekan: entwaldet
z malo gozda pokrajina: holzarm, waldarm
porasel z gozdom bewaldet
gospodariti z gozdom gozdarstvo beforsten
gojitev gozdov der Waldbau
odmiranje gozdov das Waldsterben
škoda v gozdu/kršitev predpisov o varstvu polj in gozdov die Forstfrevel, der Frevel
varstvo gozdov der Forstschutz
gozdovi množina površine: das Waldland
gospodarjenje z gozdovi die Forstwirtschaft
zakon o gozdovih das Forstgesetz
proti gozdu waldwärts
v gozdu im Wald
v gozd in den Wald (hinein)
iz gozda aus dem Wald
po gozdu durch den Wald, im Wald
sprehod po gozdu der Waldspaziergang
kot v gozd, tako iz gozda wie man in den Wald hineinruft, so schallt es heraus
od samih dreves ne vidi gozda er sieht den Wald vor (lauter) Bäumen nicht
ti o volku, volk iz gozda wird der Wolf genannt, kommt er gerannt

grahor moški spol (-ja …) rastlinstvo, botanika die Platterbse (spomladanski Frühlings-Platterbse, gozdni Wald-Platterbse, travniški Wiesen-Platterbse, gorski Berg-Platterbse, širokolistni Breitblättrige Platterbse)
dišeči grahor Wohlriechende Wicke
gomoljasti grahor Erdwicke

grebén (-a) m

1. cresta; sommità, cima (di monte, onda):
gorski greben cresta (della montagna)
koralni greben banco corallino, madreporico

2. cresta (del gallo):
pren. greben se mu je povesil ha abbassato la cresta
greben mu je zrasel ha alzato, messo su la cresta

3. vet. (viher) garrese (cane, cavallo)

4. voj., hist. (ojačani del oglavja čelade) cresta

5. grad. colmo

6. meteor. zona

7. teh. arresto

8. tekst. pettine, cardo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. grodnični greben (pri pticah) cresta sternale
anat. lopatični greben cresta (della scapola)
anat. nosni greben dorso del naso
žel. vtirjevalni greben bordino

grobeljnik [ó] moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika das Steinkraut, die Steinkresse (skalni Felsen-Steinkraut, navadni Kelch-Steinkraut, obirski Obirsteinkraut, gorski Berg-Steinkraut)

hrb|et moški spol (-ta …) anatomija, živalstvo, zoologija, geografija der Rücken; (hrbtni del) die Rückenpartie; kos mesa: das Rückenstück; lovstvo der Ziemer
gradbeništvo, arhitektura oslovski hrbet der Kielbogen, Karniesbogen
-rücken (gorski Bergrücken, Gebirgsrücken, jezika Zungenrücken, nosu Nasenrücken, noža Messerrücken, jelenji Hirschrücken, knjižni Buchrücken, konjski Pferderücken, oslov Eselsrücken, snežni Schneerücken, srnin Rehrücken, terena Geländerücken)
… hrbta/… za hrbet Rücken-
(kritje die Rückendeckung, širina die Rückenbreite, naslonjalo za hrbet die Rückenlehne, opora die Rückenstütze, bolečina v hrbtu der Rückenschmerz)
šport doskok na hrbet die Schulterlandung
nož v hrbet figurativno der Dolchstoß
imeti veter v hrbet den Wind im Rücken haben (tudi figurativno)
kazati komu hrbet (jemandem) den Rücken zukehren
kriti komu hrbet (jemandem) den Rücken decken/[freihalten] frei halten
obrniti hrbet komu/čemu (jemandem/einer Sache) den Rücken kehren, sich abwenden von
upogibati hrbet einen krummen Rücken machen, kot mačka: einen Katzenbuckel machen
skočiti v hrbet komu (jemandem) in den Rücken fallen
spreleteti (mrzlo) po hrbtu (kalt) über den Rücken laufen
za hrbtom hinter dem Rücken
bogu za hrbtom am Arsch der Welt, wo sich die Füchse gute Nacht sagen

hrbét back

za mojim hrbétom behind my back
za hrbétom (figurativno) in the rear
hrbét roke (stola) back of a hand (of a chair)
hrbét knjige spine of a book
cestni hrbét camber
gorski hrbét ridge, spine, arête
imeti koga na hrbétu (figurativno) to have someone on one's back
imeti sovražnika za hrbétom to have the enemy in the rear
volkovi so mu bili za hrbétom the wolves were at his back
ležati na hrbétu to lie on one's back, to lie supine
naložiti komu breme na hrbét to lay a burden on someone's back
obrniti se na hrbét to turn over on one's back
obrniti komu hrbét (figurativno) to turn one's back on someone, to give someone the cold shoulder, to cut someone
pasti na hrbét to fall on one's back
pisati na hrbét lista, dopisnice to write on the back (ali on the other side) of a leaf, of a postcard
obrekovati, opravljati koga za hrbétom to backbite
pokazati hrbét (zbežati) to turn tail; to run away (sovražniku from the enemy)
storil je to za mojim hrbétom he did it behind my back
(u)kriviti, upogniti hrbét (od starosti) to stoop (from old age), figurativno (klečeplaziti) to cringe, to fawn
zasaditi komu meč v hrbét to stab someone in the back
zavarovati si hrbét vojska to secure one's rear
bogu za hrbétom figurativno (daleč od sveta) at the back of beyond

hrbèt espalda f ; (roke, lista) dorso m ; (stola) respaldo m

gorski hrbet cresta f
z rokami na hrbtu con las manos atrás
komu za hrbtom a espaldas de alg
za mojim hrbtom (fig) a espaldas mías
ležeč na hrbtu echado de espaldas; boca arriba
imeti veter v hrbtu tener viento de popa, fig ir viento en popa
kriti komu hrbet (fig) guardar a alg las espaldas
nositi na hrbtu llevar a cuestas
obrniti, pokazati komu hrbet volver la espalda a alg
napasti koga za hrbtom atacar a alg por la espalda
plavati na hrbtu nadar de espaldas, hacer la plancha
pasti na hrbet caerse (ali dar) de espaldas

hŕbet (-bta) m

1. schiena, dorso; (živalski) groppa:
upogniti, zravnati hrbet curvare, raddrizzare la schiena
hrbet ga boli ha mal di schiena
raven, sključen, širok hrbet schiena dritta, curva, larga
telečji hrbet schiena di vitello
plavati na hrbtu nuotare sul dorso

2. (zgornji del predmeta, stvari) dorso; verso, retro; ekst. spalle:
hrbet roke il dorso della mano
hrbet menice il verso dell'assegno
hrbet strani il verso, il retro del foglio
hrbet noža la costa della lama
napasti sovražnika v hrbet attaccare il nemico alle spalle

3. (del knjige) costa

4. (izbokli del vala, greben) cresta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. obrniti, pokazati komu hrbet voltare le spalle a qcn.
pren. komu ustrojiti hrbet accarezzare le spalle a qcn., caricare di botte qcn., rompere a qcn. il filo della schiena
dobiti jih po hrbtu buscarle
naprtiti si kaj na hrbet addossarsi qcs., sobbarcarsi a qcs.
pren. imeti križe na hrbtu avere molti anni sul groppone
pren. zavarovati si hrbet guardarsi alle spalle
pren. plezati po hrbtih drugih essere un arrampicatore sociale
biti komu neprestano za hrbtom essere alle costole di qcn.
smejati se za nekoga hrbtom ridere alle spalle di qcn.
pren. komu zasaditi nož v hrbet pugnalare qcn. alle spalle
spreleteti po hrbtu sentire un brivido lungo il filo della schiena
pren. živeti bogu za hrbton stare a casa del diavolo
geogr. gorski hrbet schiena (montana)
anat., lingv. hrbet jezika dorso della lingua
anat. nosni hrbet dorso del naso
podmorski hrbet dorsale suboceanica

hribov|ec² moški spol (-ca …) živalstvo, zoologija (gorski/hribski škrjanec) die Heidelerche

javor moški spol (-a/-ja …) rastlinstvo, botanika der Ahorn (ameriški Eschen-Ahorn, beli Trauben-Ahorn, gabrovolistni Hainbuchen-Ahorn, gorski Berg-Ahorn, italijanski Italienischer Ahorn, japonski Japanischer Ahorn, javor jesenovec Eschen-Ahorn, kačji Schlangenhaut-Ahorn, mandžurski Amur-Ahorn, ostrolistni Spitz-Ahorn, pahljačasti Fächer-Ahorn, rdeči Rot-Ahorn, sladkorni Zucker-Ahorn, srebrasti Silber-Ahorn, tatarski Tatarischer Ahorn, trokrpi Französischer Ahorn)

javor samostalnik
1. Acer (drevo) ▸ juharfa
Na nižjih pobočjih rastejo v gozdovih javor, brest, jesen, jelša, bukev in lipa. ▸ Az alacsony lejtők erdeiben juharfa, szilfa, kőrisfa, égerfa, bükkfa és hársfa nő.
Povezane iztočnice: ameriški javor, beli javor, gorski javor, japonski javor, kanadski javor, ostrolistni javor, pahljačasti javor, poljski javor, rdečelistni javor, rdeči javor, sladkorni javor, srebrni javor, tatarski javor

2. neštevno (les) ▸ juharfa
Palice za biljard so običajno izdelane iz javorja. ▸ A biliárddákók általában juharfából készülnek.
Sopomenke: javorovina

jelenov|ec² [é] moški spol (-ca …) rastlinstvo, botanika das Laserkraut (gorski Berg-Laserkraut, širokolistni Breitblättriges Laserkraut, pruski Preußisches Laserkraut); lišaj: die Rentierflechte

ježev|ec¹ [é] moški spol (-ca …) živalstvo, zoologija das Stachelschwein
bodorepi ježevec der Quastenstachler
brezgrivi ježevec Mähnenloses Stachelschwein
dolgorepi ježevec Langschwanzstachler
drevesni ježevec Baumstachler
gorski ježevec Bergstachler
grabljivi ježevec (kuandu) Greifstachler
pravi ježevec Eigentliches Stachelschwein
ježevec starega sveta Altwelt-Stachelschwein
severnoameriški ježevec (urzon) Nordamerikanischer Baumstachler, der Urson
sundski ježevec Insel-Stachelschwein
ščetinasti drevesni ježevec Borsten-Baumstachler

kenguru moški spol (-ja …) živalstvo, zoologija das [Känguruh] Känguru, der Springbeutler
bodičastorepi kenguru das Nagelschwanz-Wallaby
drevesni kenguru [Baumkänguruh] Baumkänguru
gorski kenguru (valaru) das Wallaruh
kenguru grmičar (pademelon) das Pademelon
pižmarski kenguru Moschusratten-[Känguruh] Känguru
podganji kenguru [Rattenkänguruh] Rattenkänguru (dolgonosi Langnasen-[Rattenkänguruh] Rattenkänguru, ščetastorepi Bürstenschwanz-[Rattenkänguruh] Rattenkänguru, puščavski Wüsten-[Rattenkänguruh] Rattenkänguru, rdeči Rotes [Rattenkänguruh] Rattenkänguru)
skalni kenguru [Felsenkänguruh] Felsenkänguru
srednji kenguru (pravi valabi) das Echte Wallaby
veliki kenguru [Riesenkänguruh] Riesenkänguru
zajčji kenguru [Hasenkänguruh] Hasenkänguru