Franja

obmanjívati -mànjujēm slepiti, goljufati, plahtati: obmanjivati narod praznim obećanjima; obmanjivati se praznim nadama

păcălí -ésc

I. vt. prevarati (se), (o)goljufati, ukaniti, izigrati

II. vr. prevarati se

pecūlor -ārī (peculium) krasti, goljufati, poneverjati državni denar: equites Romani tanta potestate subnixi, ut qui fata fortunasque principum haberent in manu, interceptis vectigalibus peculabantur suo iure rem publicam Fl.

renege [riníg, riní:g] prehodni glagol
(kartanje) ne pokazati barve, ne igrati iste barve; prekršiti pravilo igranja
pogovorno ne držati svoje obljube; goljufati
prehodni glagol
(redko) zatajiti

rogue [róug]

1. samostalnik
lopov, falot, slepar, goljuf, malopridnež, ničvrednež
arhaično potepuh, klatež, vagabund
pogovorno, šaljivo navihanec, hudomušnež, razposajenec, porednež; neubogljiv konj, mrha, kljuse; samec (slon, bivol itd.) samotar; rastlina presajenka slabše vrste

rogue elephant hudoben samotarski slon
rogues' gallery uradna zbirka fotografij kriminalcev v Scotland Yardu
to play the rogue smešne uganjati, počenjati vragolije

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
počenjati vragolije; varati, (o)slepariti, (o)goljufati
arhaično potepati se, klatiti se; pleti in uničevati (npr. rastline slabše vrste)

rook² [ruk]

1. samostalnik
zoologija poljska vrana
figurativno lopov, tat, goljuf, slepar (pri kartanju)

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
goljufati, slepariti (pri kartanju)

samáriti sàmārīm
1. osedlavati s tovornim sedlom
2. varati, goljufati, pehariti

schummeln goljufati; in der Schule: plonkati

schwindeln

1. goljufati, pogoljufati, zgoljufati, slepariti; durch den Zoll: pretihotapiti

2. mir schwindelt vrti se mi; der Kopf schwindelt mir v glavi se mi vrti

sham² [šæm] prehodni glagol
hliniti, simulirati, fingirati; varati, goljufati; posnemati, oponašati, imitirati
neprehodni glagol
pretvarjati se, hliniti se, delati se
figurativno igrati komedijo

to sham illness hliniti, simulirati bolezen
to sham a swoon simulirati omedlevico
to sham ill delati se bolnega
he is (only) shamming on je simulant, komedijant, on se le dela tako

shave¹ [šéiv] prehodni glagol
(o)briti, na kratko ostriči; skobljati, oblati (les); (o)strgati (kožo)

to shave o.s. (o)briti se
neprehodni glagol
(o)briti se, (o britvi) rezati; smukniti ali švigniti tik ob, iti čisto mimo, oplaziti; za las zgrešiti; rahlo se dotakniti
ameriško striči, skubsti, goljufati

to shave a corner oplaziti vogal
to shave a customer oskubsti odjemalca (kupca)
to shave an egg figurativno skušati izbiti iz koga poslednji dinar
to shave the lawn striči trato
to shave a note ameriško kupiti vrednostne papirje za mnogo manjšo ceno, kot je zakonska obrestna mera; pri prodaji vrednostnih papirjev vzeti večjo obrestno mero, kot je to zakonsko dovoljeno

swindle [swindl]

1. samostalnik
prevara, sleparija, goljufija

2. prehodni glagol
prevarati, oslepariti, ogoljufati; s prevaro (goljufijo) dobiti (kaj) (out of s.o. od koga)
neprehodni glagol
varati, slepariti, goljufati (pri igri)

he swindled me out of 50 pounds, he swindled 50 pounds out of me osleparil me je za 50 funtov

tango -ere, tetigī, tāctum, stlat. tudi tagō -ere, tāxī (prim. gr. τεταγών prijemajoč, lat. tagāx, integer, got. tēkan dotakniti se, ang. to take)

1. dotakniti (dotikati) se česa, (po)tipati, otipati kaj: tetigit calicem clanculum Pl. skrivaj je vtaknil nos v čašo, id simulacrum a viro tangi nefas fuit Ci., tangere enim et tangi, nisi corpus, nulla res potest Lucr.; pri prisegi: tango aras et numina testor V., paelex aram Iunonis ne tangito; si tangit … Lex Numae ap. Gell.

2. occ.
a) dotakniti (dotikati) se česa s čim: virgā virginis ora tangit O., tange utramvis digito Pl., terram genu Ci., non potest beneficium manu tangi Sen. ph.; pesn.: corpus aquā O. poškropiti, (p)omočiti, palpebras salivā Plin., supercilium madidā fuligine tactum Iuv. pobarvane, lucernam mero Pr. vino vliti v … , tristi medicamine tactae deflexere comae O., oculos olivo Pers., tacta sulfure ovis O. okajena.
b) po(s)kusiti (po(s)kušati), okusiti (okušati), (po)jesti, (za)užiti: ut Satyri tetigere saporem O., non illa (sc. corpora) tetigere canes O., cibos dente H.
c) pesn. spraviti (spravljati) se k čemu, lotiti (lotevati) se česa, zače(nja)ti: carminis heroi opus Pr., carmina O.
d) dotakniti (dotikati) se (ženske) = lotiti (lotevati) se ženske, spozabiti (spozabljati) se nad žensko: virginem Ter., Pl., Cat., matronam nullam ego tango H.
e) dotakniti (dotikati) se, udariti (udarjati), biti, tepsti, pretepati, ubi(ja)ti, zade(va)ti: flagello tange Chloen H., fores Kom., chordas O., lacum fundā Tib., alicuius manum Sen. ph. otipati komu žilo, quemquam oportuisse tangi Ci. ep., fulmine tactus Ci., O. ali de caelo tactus Ci. ali samo tactus Plin. od strele zadet; preg.: tetigisti acu Pl. zadel si jo, dotaknil si se bistva, pravo si pogodil.
f) dotakniti (dotikati) se, vzeti (jemati): tetigine tui quidquam? Ter., tangere, quod non tuum esset Pl., non teruncium de praedā Ci., nullum agrum ab invito Ci., aliquid communi nomine Ci. dobiti.

3. metaf.
a) stopiti (stopati) v (na) kaj, vstopiti (vstopati), doseči (dosegati), dospe(va)ti: ubi terram tetigimus Pl., quam primum tetigero civitatem, in ea conquiescam Ci., simul tetigit provinciam Ci., castra nocturno dolo O., limina Iuv., terminum (sc. mundi) armis H.; pesn.: non eri tetigit captiva cubile V., impiae rates non tangenda transiliunt vada H.; occ. mejiti s čim, mejiti na koga, kaj: civitas Rhenum tangit C., ii fundi Tiberim tangunt Ci., tangit villa viam Ci.
b) (duševno) dotakniti (dotikati) se, ganiti, pretresti (pretresati), v srce seči (segati) komu: vota tetigere deos O., religione tactus est L. vzbudili so se mu verski pomisleki, tetigerat animum memoria nepotum L. na misel so mu prišli vnuki, spomnil se je vnukov, minae Clodii modice me tangunt Ci., mentem mortalia tangunt V., nec solos tangit Atridas iste dolor V., exemplo tangi O., non tangat Iasonis aetas O., nec formā tangor O., vero nec tangeris igni Pr., cupidine tactus O. prevzet od … , navdan s/z … invidiā tacta rana Ph. iz zavisti.
c) (v govoru) dotakniti (dotikati) se česa, omeniti (omenjati), navesti (navajati) kaj: neque omnia dicam et leviter unumquidque tangam Ci., ubi Aristoteles ista tetigit? Ci.
d) (v govoru) zbosti (zbadati), usekati koga, po kom, zasoliti (jo) komu: Rhodium tetigi in convivio Ter.
e) (pre)varati, ukaniti (ukanjati), (o)slepariti, (o)goljufati koga, „prinesti (prinašati) okoli“ koga (za kaj): tuum patrem Pl., scitissume tactus est leno Pl., tactus sum visco Pl. ujet sem, volucres textis arundinibus peritus artifex tetigit Petr. je ujel, hominem bolo Pl., aliquem triginta minis (za 30 min) Pl., Poeta ap. Ci.

Opomba: Prvotna obl. tago: Pl., Pac. ap. Fest.; star. aor. tagam: Pac. ap. Fest.; cj. pf. taxis = tetigeris: Varr. ap. Non.

täuschen varati, prevarati; goljufati, zavajati, zavesti; sich täuschen motiti se, zmotiti se (in o) ; sich täuschen lassen pustiti se prevarati/zavesti; das Gedächtnis täuscht spomin vara; jemandes Vertrauen täuschen zlorabiti zaupanje, razočarati koga; getäuscht werden in Erwartungen, Hoffnungen usw.: doživeti razočaranje

tricher [triše] verbe intransitif goljufati (pri igri)

tricher aux cartes, à l'examen goljufati pn kartanju, pri izpitu
tricher sur les prix, le poids, la qualité goljufati pri cenah, teži, kakovosti (des marchandises blaga)

trick² [trik] prehodni glagol
prevarati; prelisičiti, oslepariti, ogoljufati; zapeljati, zavesti (into doing koga da kaj naredi)
pretentati; zvabiti v past; za norca imeti, za nos vleči, zagosti jo (komu)
neprehodni glagol
goljufati, slepariti, živeti od goljufije

to trick s.o. out of s.th. opehariti, oslepariti koga za kaj
to trick off (out, up) okrasiti, nakititi; prirezati, pristriči

trişá -éz vt. goljufati (pri kartah)

truquer [trüke] verbe transitif ponarediti, sleparsko popačiti, prevarati, pogoljufati; verbe intransitif slepariti, goljufati

élections féminin pluriel truquées zgoljufane volitve
truquer les cartes sleparsko spremeniti, popačiti karte
combat masculin de boxe truqué vnaprej aranžiran boksarski dvoboj
truquer un tableau sleparsko ponarediti sliko (da je videti kot stara slika)

vānor -ārī (vānus) „pitati s prazno žlico“, varati, goljufati: fata ut frustrando lactans vanans protrahas Acc. ap. Non.

varàkati -ām
I.
1. slepiti, goljufati: sreća svuda varaka
2. migati, migljati: svjetlost treperi i varaka
3. migati, skakati sem ter tja: zec je varakao da bi zameo trag
4. lavirati, omahovati: varakati između dvije sile
II. varakati se
1. slepiti se, goljufati se
2. izmikati se, skakati sem ter tja
3. motati se, potikati se: povazdan se varakati po jalijama
4. oprezovati: varakati se od koga
5. biti previden, paziti se: kud bih ja da se nisam tako varakao