Franja

ódij haine ženski spol , antipathie ženski spol , aversion ženski spol

iz odija do par aversion pour
gojiti, imeti odij do nourrir de la haine contre, avoir (ali éprouver, ressentir) de l'aversion pour

ódij odio m (do a) ; animosidad f ; antipatía f

iz odija do por odio a
gojiti, imeti odij do tener odio a

oljka samostalnik
1. Olea europaea (drevo) ▸ olajfaPovezane iztočnice: divja oljka

2. (plod) ▸ olajbogyó, olívaPovezane iztočnice: namizna oljka, zelena oljka, črna oljka

orhideja samostalnik
Orchidaceae (rastlina) ▸ orchideaPovezane iztočnice: širokolistna orhideja

perutnína (-e) f pollame; ekst. pennuti:
gojiti, krmiti perutnino allevare pollame, dar da mangiare al pollame

plastenjak samostalnik
vrtnarstvo (rastlinjak) ▸ fóliasátor, fóliaház

plávanje natation ženski spol , nage ženski spol ; (na vodi) flottement moški spol

plavanje pod vodo plongée ženski spol
prsno, hrbtno, prosto plavanje nage à la brasse, sur le dos, libre
gojiti plavanje pratiquer (ali faire de) la natation
prsno plavanje (metuljček) brasse ženski spol (papillon)

poznánstvo acquaintance; acquaintanceship

gojiti, vzdrževati poznánstvo z to cultivate the acquaintance of
skleniti poznánstvo z to form an acquaintance with, to become acquainted with
priložnostno poznánstvo casual acquaintance
bežno poznánstvo nodding acquaintance

predsódek (-dka) m pregiudizio, preconcetto, prevenzione:
imeti, gojiti predsodke do, proti, zoper avere pregiudizi contro, verso, nei confronti di; essere prevenuti nei confronti di
ideološki, moralni, rasni predsodki pregiudizi ideologici, morali, razziali

prijateljstvo amistad f

pakt o prijateljstvu pacto m amistoso; tratado m de amistad
gojiti prijateljstvo do koga abrigar sentimientos amistosos hacia alg
skleniti prijateljstvo s kom contraer (ali trabar) amistad con alg
razdreti prijateljstvo romper las amistades

prijáteljstvo friendship; amity, amicableness, amicability, friendly intercourse, familiarity

v prijáteljstvu in amity
veliko prijáteljstvo a bosom (ali close) friendship
skleniti prijáteljstvo to strike up a friendship, to make friends with
gojiti prijáteljstvo to cultivate a friendship
dolgo prijáteljstvo a friendship of long standing
živeti v največjem prijáteljstvu to live in the closest amity
čisti računi, dolgo prijáteljstvo arhaično short reckonings make long (ali lasting) friends

prijáteljstvo amitié ženski spol

pakt o prijateljstvu pacte moški spol d'amitié
prijateljstvo iz šolskih časov camaraderie ženski spol d'école
gojiti prijateljstvo do koga porter de l'amitié à quelqu'un; éprouver de l'amitié pour quelqu'un
skleniti prijateljstvo s kom se lier d'amitié avec quelqu'un

prsi² ženski spol množina, anatomija (dojke) der Busen, die Brust, die Mutterbrust
golih prsi barbusig, topless
povešene prsi die Hängebrust, der Hängebusen
dati k prsim dojenčka: anlegen, an die Brust legen
odstaviti od prsi von der Brust entwöhnen
figurativno gojiti kačo na prsih eine Schlange am Busen nähren

pŕsi (-i) f pl. anat. petto, seno; ekst.
ženske prsi seno, mammella; knjiž. precordio
stiskati otroka k prsim stringere il bambino al petto
kosmate, široke prsi petto villoso, poderoso
prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
pripeti odlikovanje na prsi appuntare la medaglia al petto
čutiti bolečino v prsih sentire dolori al petto
iz prsi se mu je iztrgal krik un grido proruppe dal petto
hraniti otroka pri prsih allattare il bambino, avere il bambino al petto
imeti lepe prsi avere un bel seno
glava mu leze na prsi sta per addormentarsi, appisolarsi
pren. trkati se po prsih battersi il petto, gloriarsi
pren. gojiti, rediti gada na prsih allevare, scaldare una serpe in seno
voj. boj prsi ob prsi combattimento corpo a corpo
trebuh noter, prsi ven! (povelje) pancia in dentro, petto in fuori!

rak samostalnik
1. (bolezen) ▸ rákV bolnišnici so se specializirali za zdravljenje raka pri živalih. ▸ A kórház az állatok rákos megbetegedéseinek kezelésére specializálódott.
2. (žival) ▸ rákV morju je planktonskih rakov toliko, da tvorijo do 90 % živalskega planktona. ▸ A planktonikus rákfélék olyan nagy számban fordulnak elő a tengerben, hogy az állati plankton 90 százalékát teszik ki.
Raki se prehranjujejo tako z rastlinami kot tudi z živalmi. ▸ A rákok növényeket és állatokat egyaránt fogyasztanak.
Mlade ribe se hranijo z manjšimi raki. ▸ A fiatal halak kisebb rákokkal táplálkoznak.

3. (hrana) ▸ rákMeso rakov popražimo na maslu, dodamo moko in pustimo da porumeni. ▸ A rákhúst vajban megpirítjuk, hozzáadjuk a lisztet, és hagyjuk, hogy megsárguljon.
4. tudi z veliko začetnico, v astrologiji (znamenje v horoskopu) ▸ Rák [znamenje] ▸ rák [oseba]Samski raki utegnejo spoznati sorodno dušo in začeti novo poglavje v svojem življenju. ▸ Az egyedülálló rákok találkozhatnak lelki társukkal, és új fejezetet kezdhetnek az életükben.Luna v Raku bo v odnose prinesla mnogo več nežnosti, razumevanja in mehkobe. ▸ A Hold a Rákban sokkal több érzékenységet, megértést és lágyságot hoz a kapcsolatokba.
Vpliv Saturna v znamenju Raka vas sili k popuščanju v odnosih in odpovedi lastni avtoriteti. ▸ A Szaturnusz hatása a Rák jegyében az engedékenységre és a tekintélyéről való lemondásra készteti a kapcsolatokban.

5. (škodljiva zadeva) ▸ rákfeneNaše zdravstvo je hudo bolno, uničujejo ga rak korupcije in klientelizma. ▸ Egészségügyi rendszerünk súlyosan beteg, a korrupció és a klientelizmus rákfenéje pusztítja.Stave so rak kitajskega nogometa. Zaradi stav mnogi podkupujejo tako sodnike kot igralce. ▸ A fogadás a kínai futball rákfenéje. Sokan a fogadások miatt vesztegetik meg a játékvezetőket és a játékosokat.
Terorizem je rak Pakistana. ▸ A terrorizmus Pakisztán rákfenéje.

6. botanika (bolezen rastlin) ▸ rákPoglavitno delo pri trti bo raziskati, od kod prihaja rak v vinograde. ▸ A szőlőtőkékkel kapcsolatos fő munka az lesz, hogy megvizsgáljuk, honnan ered a rák a szőlőültetvényeken.

rásti to grow; to become taller, to become larger

lepo rásti to flourish, to thrive
pustiti rásti (gojiti) to (let) grow
pustiti si brado rásti to grow a beard; (naraščati) to increase, to rise, to go up; (cene) to rise, to advance, to go up

rêči (rêčem)

A) perf.

1. dire, dichiarare, affermare, esprimere:
otrok že reče mama il bambino sa già dire 'mamma'
ali znaš to reči po italijansko? lo sai dire in italiano?
pog. po radiu so rekli, da bo sončno la radio prevede bel tempo
rekel sem, torej bom storil l'ho detto e lo farò
naenkrat mi reče: 'Prav imaš!' a un certo punto mi fa: 'Hai proprio ragione!'
ni kaj reči, res je tako non c'è che dire, è proprio così

2. dire, suggerire, raccomandare:
uči se, to je vse, kar ti lahko rečem mettiti a studiare (una buona volta), quest'è quanto ho da dirti

3. star. (z nedoločnikom ukazati, veleti) dire, comandare, ordinare:
rekel mu je sesti gli disse di mettersi a sedere

4. (uporabiti za ime, naziv, izraz) chiamare, dare del:
psu so rekli Snoopy il cane lo chiamarono Snoopy
rekla mu je lažnivec gli diede del bugiardo
iron. in vi temu rečete pravica?! e questo voi lo chiamate giustizia?!
prinesel je tisto, kako se že reče aveva portato quel coso, com'è che si dice?

5. (misliti, meniti) dire, pensare:
kaj pa bodo ljudje rekli cosa dirà la gente

6. (uvaja natančnejšo dopolnitev povedanega, stopnjevanje povedanega) dire:
tako trdijo ljudje, hočem reči znanci così racconta la gente, voglio dire i conoscenti
gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo ne va di milioni, che dico, di miliardi di danni

7. (v zvezi z 'bi', 'kaj' izraža omejitev na osebni odnos do česa)
rekel bi, da to ni res direi che non è vero
ne vem, kaj bi rekel na vse to non so cosa dire a proposito
kaj bi rekli k vampom po venecijansko, je vprašal natakar che ne direbbe di un piatto di trippe alla veneziana, chiese il cameriere

8. pren. (v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano) mettiamo, supponiamo, diciamo:
recimo, da začne goreti mettiamo che scoppi un incendio
dobro bi bilo gojiti šport, recimo kolesarjenje, hojo sarebbe bene praticare qualche sport, mettiamo il ciclismo, la marcia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tega si ni dal dvakrat reči non se lo fece dire due volte
ne bi mogel reči, kaj mu je non saprei dire cos'ha
pog. jaz pa si tudi ne pustim reči vsega non permetto che mi si dicano certe cose
domovini je rekel za zmeraj adijo disse addio per sempre alla patria
ne reči ne bele ne črne non aprir bocca, tacere come una tomba
reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spendere una buona parola a favore di qcn.
ne reči zadnje besede non aver detto l'ultima parola
pren. reči bobu bob (in popu pop) dire pane al pane e vino al vino
tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fradicio
še hvala ni rekel non m'ha detto neppure grazie
pog. ura teče, nič ne reče il tempo vola che non ce se ne accorge
reči komu kaj v obraz dire qcs. in faccia a qcn.
takih podjetij je reci in piši kakih petdeset di imprese così ce ne saranno sì e no una cinquantina

B) rêči se (rêče se) perf. refl.

1. (uporabljati kako besedo za poimenovanje) chiamarsi, dirsi:
gostilni se reče Pri lovcu l'osteria si chiama 'Al Cacciatore'

2. kakor se reče, kot se reče (opozarja na rabo kake stalne besedne zveze) come si dice, come si usa dire:
živeti in dati drugim živeti, kakor se reče vivere e lasciar vivere, come si dice

3. pren. bi se reklo si direbbe, sarebbe, si chiamerebbe:
to bi se reklo biti strahopeten questo si chiamerebbe vigliaccheria

ríba (-e) f

1. pesce; pog. lasca:
loviti ribe pescare
gojiti ribe allevare i pesci
predelovati ribe trasformare, conservare i pesci
čistiti, otrebiti ribe pulire, nettare i pesci
pren. molčati kot riba essere muto come un pesce
pren. kaj potrebovati kot riba vodo avere grande bisogno di qcs.
pren. biti, počutiti se kot riba na suhem sentirsi come un pesce fuor d'acqua
pren. biti zdrav kot riba esser sano come un pesce, come una lasca
iti v gostilno na ribe mangiare pesce in trattoria
riba se je ujela na trnek il pesce ha abboccato (all'amo)
morske, rečne, sladkovodne ribe pesci di mare, di fiume, d'acqua dolce
bela, plava riba pesce bianco, azzurro
jata rib branco di pesci
sveže, zmrznjene ribe pesce fresco, congelato
mastna, nemastna riba pesce grasso, magro
ocvrte, kuhane, marinirane, slane ribe pesce fritto, lesso, marinato, salato
pren. iti rakom žvižgat in ribam pet andare a monte, in malora (di impresa), andare a farsi friggere; morire
pren. biti mrzlovodna riba essere un animale a sangue freddo
pren. biti računarska riba essere un tipo freddo, calcolatore
velike ribe, male ribe pesci grossi, pesci piccoli
pren. velika riba pezzo grosso
pren. velike ribe male žro il pesce grosso mangia il piccolo
astr. Ribi Pesci
električne ribe pesci elettrici
ribe selivke pesci migratori
leteče ribe pesci volanti, esoceti
ribe kostnice, pljučarice teleostei, dipnoi
riba mora plavati trikrat: v vodi, olju in vinu il pesce nuota tre volte: nell'acqua, nell'olio e nel vino; quattro cose vuole il pesce: fresco, fritto, fermo e freddo

2. tisk. pesce, salto di composizione
PREGOVORI:
riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa

riž samostalnik
1. (žito) ▸ rizs
2. (zrnje) ▸ rizsTudi pri nas je navada, da se na mladoporočence meče riž. ▸ Nálunk is szokás, hogy az ifjú házasokat rizzsel szórják meg.
Povezane iztočnice: basmati riž, divji riž, dolgozrnati riž, jasminov riž, okroglozrnati riž, perujski riž, polnozrnati riž, rjavi riž, zelenjavni riž

simpatíja sympathie ženski spol

gojiti simpatije do koga éprouver de la sympathie pour quelqu'un, sympathiser avec quelqu'un
uživati splošne simpatije jouir de la sympathie générale