Franja

sermonneur, euse [sɛrmɔnœr, öz] masculin, féminin, figuré pridigar, -rka; kritizer, -rka, grajalec -lka, godrnjač; adjectif pridigarski

snarler [sná:lə] samostalnik
renčeč, popadljiv pes
figurativno godrnjač, zadirčnež; prepirljivec

sorehead [sɔ́:hed]

1. samostalnik
ameriško, pogovorno nezadovoljnež, godrnjač, nergač
politika propadel kandidat; razočaranec

2. pridevnik
razočaran

trapisondista moški spol prepirljivec, godrnjač; spletkar, intrigant, rovar

буркоту́н -а́ ч., godrnjáč -a m.

воркотун m (prov.) godrnjač

ворчун m godrnjač

брюзга m f godrnjač, nergač

godrnjálo (-a) pejor. glej godrnjač

godrnjávs (-a) m glej godrnjač

gruñon moški spol godrnjav

gruñon m godrnjač

mouche [muš] féminin muha; majhen temen madež; histoire lepotni obližek; bradica; pika; črno središče v tarči; usnjen gumb (na floretu); (= bateau masculin mouche) parnik na Seni

mouche cantharide, espagnole (zoologie, pharmacie) španska muha
mouche des chevaux konjski obad
mouche commune navadna muha
mouche éphémère muha enodnevnica
mouche à miel čebela
mouche à viande mesarska muha, figuré sitnež, godrnjač, nergač
mouche volante črne pega pred očmi
fine mouche prebrisanec, prekanjenec, zvitorepec, lisjak
poids masculin mouche (sport) mušja teža
pattes féminin pluriel de mouche čačke, čečkarije
on aurait entendu une mouche voler vladala je največja tišina
être tendre à la (aux) mouche(s) biti zelo občutljiv, zelo zamerljiv
faire d'une mouche un éléphant iz muhe narediti slona
faire mouche zadeti v črno
il ne ferait pas du mal à une mouche on še muhi ne bi storil nič žalega, on ni zloben
faire la mouche du coche delati se važnega; mnogo si prizadevati, a brez učinka
gober des mouches lenariti
être mangé des mouches biti tarča zasramovanja
mourir, tomber comme des mouches umirati, padati v velikem številu
prendre la mouche (figuré) vzkipeti, razsrditi se
j'ai des mouches volantes miglja, pleše mi pred očmi
quelle mouche vous pique? kaj pa je z vami, kaj vas je pičilo
on prend plus de mouches avec du miel qu'avec du vinaigre (figuré) z darili se veliko doseže

ronchonneau, -not [rɔ̃šɔno] masculin, vieilli godrnjav častnik

un vieux ronchonnot star godrnjač

som [ô] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Wels (črvasti/jeguljasti Aalwels, godrnjač Knurrender Dornwels)
bodičasti som der Stachelwels
električni som der Elektrische Wels
som nitar der Antennenwels
som pljučar der Sackkiemer
som ponvičar der Bratpfannenwels
pravi som Echter Wels
stekleni som der Glaswels
som ščitar der Panzerwels
trnati som der Dornwels

sore² [so:]

1. pridevnik (sorely prislov)
ranjen, poln ran, ves v ranah, vnet (with od)
boleč; občutljiv
ameriško razdražljiv, jezen, užaljen, hud (about zaradi)
velik, skrajen (stiska, sila); otožen, žalosten, vznemirjen

in sore distress v veliki stiski
a bear with a sore head figurativno godrnjač, nergač
sore conscience nečista vest
a sore subject neprijetna (kočljiva, boleča) téma (predmet pogovora)
a sore throat vneto grlo, vnetje grla
a sight for sore eyes lep, prijeten pogled
to be sore figurativno kuhati jezo
he is sore on the subject občutljiv je za to stvar
she is in sore need of help skrajno je potrebna pomoči
to be foot sore imeti noge v ranah (ožuljene, zlasti od hoje)
to have a sore arm imeti bolno roko
to have a sore throat imeti bolečine v grlu
he was sore at heart srce ga je bolelo, pretreslo ga je
to feel sore about s.th. biti užaljen zaradi česa
I touched him in a sore spot figurativno dotaknil sem se ga na ranjenem (občutljivem) mestu

2. prislov
boleče, kruto, muke polno; zelo

sore afflicted globoko užaloščen

trnati som moški spol živalstvo, zoologija der Dornwels (godrnjač Knurrender Dornwels)

γογγυστής, οῦ, ὁ (γογγύζω) mrmrač, godrnjač NT.

ζά-κοτος 2 ep. zelo jezen, razjarjen, zlovoljen; subst. pustež, godrnjač.

хрен m (bot.) hren
старый хрен (vulg.) (zanič.) stari dedec, godrnjač