Franja

Maul, das, (-/e/s, Mäuler) gobec, bei Kühen, Fleischstück: smrček, bei Fischen: usta, beim Pferd: usta, gobec; Technik zev; figurativ hungrige Mäuler lačna usta; böse Mäuler zlobni jeziki; figurativ gobec, jezik; ein loses Maul nesramen gobec/jezik; das Maul halten držati gobec; halt's Maul! drži/zapri gobec!; das Maul aufreißen gobcati; das Maul vollnehmen imeti poln gobec; das Maul stopfen zapreti/zamašiti gobec; eins aufs Maul geben mahniti po gobcu/na gobec; übers Maul fahren zamašiti gobec; jemandem Honig ums Maul schmieren prilizovati se (komu); ins Maul fliegen prileteti v usta; sich das Maul verbrennen figurativ opeči si jezik; sich das Maul wischen obrisati se pod nosom; Einem geschenkten Gaul sieht/schaut man nicht ins Maul Šenkanemu/Podarjenemu konju ne glej na zobe

Maulwerk, das, figurativ gobec

morro moški spol debela ustnica; gobec

andar al morro pretepati se, tepsti se
beber a morro piti brez kozarca (iz vrča ipd.)
estar de morro šobiti se, kujati se
morros pl gobec
cerrar los morros jezik za zobmi držati

mostaccio m (pl. -ci)

1. slabš. obraz, gobec:
dirlo sul mostaccio v brk povedati
rompere il mostaccio a qcn. komu razbiti gobec

2. pog. (mustacchio) brk

mostaccione m

1. poveč. od ➞ mostaccio

2. pog. gobec

3. klofuta

mouth¹ [mauɵ] samostalnik
usta; gobec, smrček; žrelo (topa), grlo (steklenice), odprtina (cevi), vhod (v jamo); ustje (reke)
sleng ustenje, gobcanje

pogovorno down in the mouth žalosten, potrt
from s.o.' s mouth komu z jezika (vzeti)
from mouth to mouth od ust do ust
to give mouth lajati (pes)
to give mouth to one's thoughts naglas povedati kar mislimo
to have a big mouth imeti dolg jezik, preveč govoriti
the horse has a good (bad) mouth konja je lahko (težko) voditi
pogovorno to keep one's mouth shut držati jezik za zobmi
to laugh on the wrong (ali other) side of one's mouth kislo se smejati
to look a gift horse in the mouth gledati podarjenemu konju na zobe, zmrdovati se nad darilom
my mouth waters sline se mi cedijo
to make s.o. laugh on the wrong side of his mouth odvaditi koga smeha
to make s.o.'s mouth water delati komu skomine
to make a wry mouth namrdniti se
to open one's mouth too wide preveč zahtevati
to put (ali place) words into s.o.'s mouth položiti komu besede v usta; trditi da je kdo kaj rekel
to shoot off one's mouth izblebetati
to shut (ali stop) s.o.'s mouth zapreti komu usta
straight from the horse's mouth iz zanesljivega vira
to take the bread out of s.o.'s mouth spraviti koga ob zaslužek
to take the words out of s.o.'s mouth vzeti komu besedo iz ust
by word of mouth ustno
useless mouth kdor jé, a ne dela

mufle [müfl] masculin smrček; gobec; figuré teslo, cepec, neotesanec, surovež, prostak; vieilli bedak, zoprnež

se conduire comme un mufle prostaško se obnašati
ce qu'il peut être mufle! ali zna biti surov, neotesan!

museau [müzo] masculin smrček, gobček, gobec; familier obraz

un joli petit museau (familier) čeden obrazek
(populaire) fricassée féminin de museaux objemanje in poljubljanje

muso m

1. gobec

2. šalj., slabš. gobec:
brutto muso zoprnež
rompere, spaccare il muso a qcn. komu razbiti gobec, dati po gobcu
dire qcs. sul muso kaj povedati v obraz
tenere il muso kuhati mulo

3. ekst. gobec, prednji del:
il muso dell'automobile, dell'aereo gobec avta, letala

muzzle [mnzl]

1. samostalnik
zoologija gobec; nagobčnik (tudi figurativno)
vojska odprtina (puške, topa)
tehnično odprtina, dulec

2. prehodni glagol
dati nagobčnik
figurativno zamašiti usta
navtika zviti jadro

njókalica ž slabš. gobec, rilec: razbiti nekome -u

njúška ž, njȗška ž
1. gobec, smrček: dati kome po njušci; zavezati kome -u; turiti svoju -u u tude poslove; žandarska, fašistička njuška
2. bot. pestičeva brazda

ōs, ōris, n (indoev. *ōu̯s- >*ōu̯st-, *əu̯st; prim. skr. āsyám usta, jon. παρήϊον = at. παρηιά = lezboško παραύα lice (= „kar je pri (ob) ustih“), lat. ōrā, cōram, ōreae (aureae), ōscēdo, ōscitō, ōscillum, ōstium, lit. uostà, úostas ustje reke, zaliv, let. uosts, uõsta pristanišče, zaliv, sl. usta, ustje, ustnica, hr. ústa)

I.

1. usta, gobec: Enn. ap. Non., Ca., Lucr., Sen. ph. idr., nihil ex ore eius exit N., animalia cibum oris hiatu capessant Ci.; occ. žrelo, kljun: Plin. idr., ora canum O., ora cornicis O.; od tod ora navium rostrata H. ladijski nosovi (kljuni, rilci). Poseb. usta kot govorilo, govorilni organ: linguae centum oraque centum V., ora mille linguaeque totidem Ap., aperire ora fatis futuris V., uno ore v en glas, soglasno, npr.: consentiunt uno ore omnes Ci., uno ore fremebant V., uno ore omnes omnia bona dicunt Ter., poscebatur ore volgi T. glas ljudstva. Rekla: in ore (sc. hominum) esse Ci., L. ali omnibus in ore esse Ci. ali in ore volgi esse Ci., T. ali in ore hominum agere T. ali ire per ora Sil. ali volitare per ora virum Enn. ap. Ci. biti (vsem) ljudem (vsemu ljudstvu) med zobmi (v zobeh), alicui semper (valde) in ore esse Ci. biti komu vedno (zelo) na jeziku, in ora hominum venire H. ali abire L. ali pervenire in ora vulgi Cat. priti ljudem v zobe (na jezike), veliko se govoriti o kom, aliquem semper in ore habere Ci. na jeziku (v ustih) imeti, in ore atque in linguā habere verba haec Gell. na jeziku in ustih imeti; pren.: ex totius belli ore ac faucibus Ci. iz odprtega žrela cele vojne.

2. metaf.
a) ustje, odprtina, luknja, vhod: Pl., Iuv., Col., Q., Sen. tr. idr., in aditu atque ore portūs Ci., o. ulceris V., o. specūs L., Cu., T., fornacis Plin. ustje, lato dedit ore fenestram V. široko odprto luknjo; o rekah izliv, ustje: in ore Tiberis Ostia condita est L.; pesn. (iz)vir, žrelo: Cl., fons Timavi per ora novem it V.
b) ora leonis Col. poet. bot. odolin.

3. meton.
a) jezik, govor(jenje), izreka, izgovor, izgovarjanje, glas, grlo: tanta erat commendatio oris atque orationis N. glasu in govora, faciam uno ore Latinos V. govoriti en (isti) jezik, ora sono discordia V. tuje zveneč jezik, os promptum Q. dober (gladko tekoč, okreten) jezik, os planum, confusum Plin. iun., os (lajava usta, nesramno jezikalo) habeat, linguam (dolg, prešeren, „podmazan“ jezik) Pl.
b) govorica, narečje: os Latinum Plin. iun., Hispanum Gell.
c) jezik kot sredstvo poučevanja: philosophorum ingenia Socratico ore defluentia Vell. zgovornosti; pren.: os Pindari Vell. pesniški jezik, petje, ruit profundo Pindarus ore H. globokoumen jezik. —

II.

1. sinekdoha lice, obličje, obraz: Pl., O., Q., Sen. ph. idr., nihilne te horum ora vultusque moverunt? Ci., in os adversum C. naravnost v obraz, os humerosque deo similis V., ora oculosque in aliquem convertere Ci., alicui os praebere Ter. dati se (pustiti se) komu biti v obraz, os praebere ad contumeliam L. dati se (pustiti se) v obraz zasramovati, aliquem coram in os laudare Ter. v obraz (v oči), tot sese vertit in ora V. v toliko podob; tudi o živalih: O., insignis ore (sc. rex apium) V., ore rubicundo (sc. gallina) Plin.; occ. lice = oči = prisotnost, navzočnost, priča (v zvezah vpričo z gen.): Ter., incedunt per ora vestra magnifici S. pred vašimi očmi, vpričo vas = in ore vestro S. fr., per ora cedere H., ante oculos et ora parentium V., in ore parentum filios iugulare Sen. ph. ali in ore eius iugulari T. ali in ore omnium versari Ci. očitno (javno) se (po)kazati, med ljudmi živeti, quae in ore atque in oculis provinciae gesta sunt Ci. pred obrazom in očmi.

2. metaf. lice = sprednja stran glave, krinka, maska: Gorgonis os pulcherrimum … revellit atque abstulit Ci., truncis arborum antefixa ora T., ora corticibus sumunt horrenda cavatis V.

3. meton. lice glede na značaj, (pre)drznost, nesramnost: Pl., Ter., L., Sen. ph., Suet. idr., duri puer oris O. nesramen in drzen, os hominis insignemque impudentiam cognoscite Ci., si Apii os haberem Ci., os Academiae Ci., quod habent os! Ci. kako so predrzni! Ci.

Opomba: Gen. pl. ōrium redek in poznolat., dat. in abl. pl. ōribus Varr., V. in poznolat.

pan¹ [pæn] samostalnik
ponev, posoda
geologija kotel, bazen; izpiralnik (za zlato); trdo tlo (pod prstjo)
sleng obraz, gobec
ameriško, sleng ostra kritika

brain-pan lobanja
frying pan ponev, kozica
out of the frying pan into the fire z dežja pod kap
a flash in the pan kratkotrajen uspeh, mnogo hrupa za prazen nič
ameriško to have s.o. on the pan uničiti koga

pico moški spol kljun; konica; špik, koničast gorski vrh, visoka gora; cepin, kramp; dulec, ustnik (posode); usta, vulgarno gobec; zgovornost

pico de gas plinski plamen
pico de oro izvrsten govornik
el pico de una uña ščepec, malce
de pico (ironično) z besedami (a ne z dejanjem)
mil pesetas y pico nekaj čez 1000 peset
tiene 40 y pico v štiridesetih letih je
es un pico je lepa vsotica
cortado a pico strm (stena)
hacer el pico ostanek plačati
hincar el pico umreti; vulg krepniti
se lo quita del pico pritrguje si od ust
lo tengo en el pico de la lengua imam (to) na jeziku
¡calla el pico!, ¡cierra el pico! jezik za zobe!
andar (ali irse) de picos pardos čas zapravljati; dvoriti, ljubimkati, flirtati

potato-box [pətéitoubɔks] samostalnik
sleng usta, gobec

prōra -ae, f (izpos. πρῷρα)

1. prvi ((s)prednji) krn ladje, (ladijski) gobec, premec: Pl., L., Cu., Lucan., Plin. idr., prorae admodum erectae et ista puppes C., prorae tutela (= prōrēta) O., obvertunt pelago proras, terris advertere proram, terrae advertere proras V.; preg.: prora et puppis mihi, ut Graecorum proverbium est, fuit Ci. ep. = prvi in zadnji nagib (vzgib, motiv).

2. sinekdoha ladja: O. idr., quot prius aeratae ad litora steterunt prorae V. — Soobl. prōris, acc. -im, f: obtorque prorim ac suppa tortas copulas Acc. ap. Non.

rōstrum -ī, n (rōdere)

1. glodalo, kljun pri perutnini, rilec, gobec, smrček itd. pri drugih živalih: L., Varr., Plin. idr., avium corneum rostrum Ci., (sc. canis) extento rostro O., rostrum aduncum O. veprov rilec, veprov čekan (okel), rostrum suis Ci., rostrum aprum V.; v zaničlj. pomenu ali v prijateljskem pogovoru tudi o človeških ustih gobec, (grda) usta, jezik, kljun: Pl., Petr.

2. metaf. o vsem, kar je rilčasto in s konico štrli iz česa
a) (kriva) konica (ost) α) vinogradniškega noža (vínjaka, vínjeka): Col. β) pluga: Plin. γ) svetilke, svečnika: Plin.
b) ladijski rilec (nos), ladijski kljun na sprednjem delu bojnih ladij, namenjen za odbijanje in prebijanje (prevrtanje) sovražnih ladij: C., Auct. b. Alx., V., Sil., Sen. ph. idr., navis rostro percussa N., regiae naves ferire rostro hostem non poterant L.

3. meton.
a) (pesn.) sprednji del ladje, prvi ladijski rt, ladijski gobec: V.
b) pl. rōstra (Rōstra) -ōrum, n govorniški oder (govoríšče, govórnica, besednica) na rimskem Forumu, okrašen s kljuni ladij, ki so jih Rimljani zajeli med latinsko vojno v bitki pri Anciju l. 338, pa tudi prostor okoli njega: Varr., L., T. idr., escendere in rostra Ci., descendere de rostris Ci., contionari conantem de rostris deducere C.; pesn.: rostra forumque optare Lucan. želeti ljudsko zborovanje = želeti mir, rostra movere Lucan. = tam (ondi) zbrano ljudstvo, a rostris H., Sen. ph., frigidus a Rostris manat per compita rumor H. od Foruma sem.

Sabbel, der, gobec; čvek

Schlabber, die, gobec