Franja

gunói -oáie n

1. smet

2. gnoj

3. izmeček

ichor [áikə:] samostalnik
medicina sokrvca; gnoj (iz rane)

ingrasso m

1. debelitev; agr. pitanje:
animali da ingrasso živina za pitanje

2. agr. gnoj, gnojilo

kidáč i kidávec -vca m onaj koji kida, izbacuje đubre, gnoj, koji odgrće, uklanja snijeg, sneg

laetāmen -inis, n (laetāre gnojiti, rodovititi) pospeševalo rasti rastlin, evfem. izraz za gnoj(ilo): Plin., Pall., Serv., l. anserum Pall. gosji iztrebki, gos(in)jak.

letame m

1. agr. gnoj; gnojilo:
letame artificiale umetno gnojilo

2. gnoj, umazanija (tudi pren.)

manure [mənjúə]

1. samostalnik
gnojilo, gnoj, kompost

2. prehodni glagol
gnojiti, pognojiti

liquid manure gnojnica

marcia² f med. pog. (pus) gnoj

marciume m

1. gnoj

2. gnitje (živalskih in rastlinskih tkiv)

3. pren. gniloba, gnoj; (moralna) izprijenost; izprijenci, pokvarjenci

māteria -ae, f in māteriēs -ēī, f (= „matična tvarina“: māter)

1. tvar(ina), snov (iz katere kaj izhaja, se kaj tvori ali vzdržuje): materia rerum Ci. prvina stvari, quaeque de suā materiā grandescere Lucr., materia rudis Lucan. = Kaos, ferri materia Iust. železna ruda, materiam superabat opus O. izdelava je presegala tvarino, delo je presegalo tvarino, tako tudi: materiae non cedit opus Mart.; deum imagines mortalibus materiis in species hominum effingere T.
a) gradivo, surovina: aere praeterea ferroque et linteis et sparto et navali alia materia ad classem aedificandam L., delata materia omnis infra Veliam L., materies parietum Vitr.
b) zidarsko apno: Iust.
c) gorivo, netivo: materiam praebet seges arida O., et habentem semina flammae materiam iactant O.
d) redivo, hranilna snov: materia imbecillissima, media, valentissima Cels.
e) živila ali zaloga živil, živež, hrana: consumere materiam O.; od tod pren.: fortuna temeritati consulis materiam dedit L. je dala hrano (= pobudo) nepremišljenosti, je okrepila nepremišljenost, materia ficti O. zaloga (obilica) domislekov, izmišljenih pretvez.
f) gnoj: Cels., Veg.

2. occ. les, stavbni, tesarski les, lesovje, lesovina: lenta materies Pl., cupam materiā ulmeā aut fagineā facito Ca., omni materiā et cultā et silvestri … utimur … Ci. vse drevje, tako zasajeno kot tudi samoraslo, materiam caedere L., materies vitis Ci. deblovina (naspr. sarmenta, materia caesa C. posekan les), arida, umida C., materia viridis L. svež les, inter librum et materiam Col. med lubjem in deblom, genus surculorum aptum materiae Col. za les in drva; tako tudi pogosto o vejah: Col.; lignorum (drv), materiae (stavbnega lesa) aggestus T., ligna, materiae Plin. iun.; poseb. bruna, debla, hlodi, grede, tramovi: Amm., bipedalis C., directa C. po dolgem položene grede, praeacuta C.

3. metaf.
a) znanstvena, pisateljska ali umetniška tvar(ina), snov, material, predmet, vsebina, gradivo, tema, osrednji predmet, naloga: Q., Sen. ph., Suet., Vell., Amm. (pri vseh obl. materia), materia sapientiae, artis Ci., materia sermonum Ci. ep., materies felix in carmina, materia iocosa O., Aesopus quam materiam repperit Ph., sumite materiam vestris, qui scribitis, aequam viribus H., crescit mihi materies Ci. predmet (snov) mi raste (se veča, širi) pod roko, materia aequitatis Ci. točka v pravičnosti.
b) vzrok, povod, razlog, priložnost, pobuda, vir: quid odisset Clodium, segetem ac materiem gloriae suae? Ci., materia seditionis Ci., L., Iust., materia belli Cu., Iust., Vell., Suet., Amm., longo materia bello T., plurima ad fingendum materies T., materies fingendi Aur., materies omnium malorum S., aurum, summi materies mali H., materiam quaerere amori O., materiam dare invidiae ali bonitati Ci., materiam praebere criminibus L. povod za sum(ničenje), detrahere materiem sceleri T.; z inf.: materia dicere Ci., Suet., pro materiā O. stvari primerno.
c) duševni zastávek (zametek), duševna zasnova, (duševna) zmožnost, nadarjenost, talent, darovitost, dar, glava, nrav, narava, čud (f.): Q., materies atque indoles Ci., materia ingentis decoris L., angebatur Tullia nihil materiae in viro neque ad cupiditatem neque ad audaciam esse L. da ni nikakor primeren, duritiem silvis depone, non sum materiā digna perire tuā O. zaradi tvoje kot les brezčutne narave.
d) (o živalih) pleme, pasma, vrsta, rod: generosa, vetus Col.

Opomba: Star. gen. materiai: Lucr.

méšanec -nca m
1. mješanac (meš-), mestic, križanac, polutan, mulat: mešanec Španca in Indijanke
2. bastard, melez: pes mešanec
3. mješoviti (meš-) vlak, voz
4. izmiješano (-meš-) đubre, gnoj, kompost

Mist¹, der, (-/e/s, ohne Plural) (Stallmist) gnoj; (Kehricht) smeti, (Schmutz) umazanija; figurativ packarija, svinjarija; figurativ (Dummheit) neumnost, sranje; Mist machen delati neumnosti/napake, srati ga; auf dem Mist von X gewachsen na X-ovem zelniku zraslo

Misthaufen, der, gnojišče; Schimpfwort: gnoj

muck¹ [mək] samostalnik
gnoj, blato, govno (tudi figurativno)
pogovorno gnusoba
britanska angleščina, pogovorno nesmisel

it's all muck to je nesmisel
to make a muck of pokvariti, zapackati, uničiti

paillé [paje] masculin gnoj, v katerem slama še ni popolnoma segnila

podre ženski spol gnoj

podredumbre ženski spol gnitje, trhlina, prhlina; gnoj; figurativno žalost

purói -oáie n med. gnoj

pūrulentus 3 (pūs) gnoječ se, gnojen, gnojàv, gnójnat, poln gnoja, purulenten: vulnus Sen. ph., sputum Plin.; subst. pūrulenta -ōrum, n

1. gnoj, gnojna snov: Plin.

2. ognojitve, zagnojitve = gnojne (= z gnojenjem povezane) bolezni, pa tudi ognojki, abscési: Plin., Cels.

3. gnoječi se, gnojni, krvaveči (še surovi) kosi mesa (kot jed): Sen. ph. — Adv. pūrulentē gnojno, polno gnoja: ossibus purulente limosis Plin.

pus [pʌs] samostalnik
gnoj (rana)

pus focus gnojno žarišče