Franja

Blähton, der, nabrekla glina, ekspandirana glina

bōlo m

1. prežvečen zalogaj

2. farm. velika pilula

3. rdeča glina

bousillage [buzijaž] masculin slabó, šušmarsko opravljeno delo; s slamo pomešana glina; populaire tetoviranje

brick-clay [bríkklei] samostalnik
glina za opeko

bucchero m

1. dišeča črna glina

2. posoda, vaza iz takšne gline:
bucchero etrusco etruščanska posoda

cōccio m (pl. -ci)

1. (terracotta) žgana glina; lončena posoda; okrušena posoda:
pigliare i cocci pren. užaliti se

2. pog. lončeni grelec

3. pren. bolehnež

4. hišica (polževa ipd.)

cōtto

A) agg.

1. kuhan; pečen; žgan:
cadere come una pera cotta pren. pasti kot zrela hruška; pustiti se naivno ogoljufati, prevarati
chi la vuol cotta e chi cruda pren. kolikor ljudi, toliko čudi; vsakdo po svoje misli
farne di cotte e di crude pren. hudih skuhati
innamorato cotto noro zaljubljen, zatreskan

2. ožgan

3. pren. izčrpan, onemogel

B) m

1. kar se kuha; kuhana jed

2. opeka; žgana glina

crēta -ae, f (sc. terra „presejana zemlja [prst]“, ne Crēta, sc. terra „kretska zemlja“, crēta je subst. pt. pf. glag. cernere, izpos. iz lat. je sl. kreda, nem. Kreide)

1. kreda: Ca., Varr., Plin. Starodavniki so kredo uporabljali za lepotičenje obraza in telesa: Petr., Mart., cretā omne corpus intinxti tibi Pl., neque illi iam manet humida creta H.; za čiščenje in valjanje obleke: qui vestitu et cretā occultant sese Pl.; od tod pren.: creta est profecto horum omnium oratio Pl. = prežene vso otožnost iz srca; za pisanje: sani ut cretā an carbone notandi? H. (po naravni simboliki jasnih in temnih barv pomeni bela barva nekaj ugodnega, veselega, npr. srečne dni, črna barva pa nasprotje; v tem stavku preneseno na značaj), prim.: quaeque sequenda forent, quaeque evitanda vicissim, illa prius cretā, mox haec carbone notasti? Pers.; za zaznamovanje cilja na dirkališču: peracto legitimo cursu ad cretam stetere (equi) Plin. pri kredi, met. = pri brazdi, napolnjeni s kredo, ob cilju; v zdravilstvu: Plin.

2. bela glina za izdelovanje lončene posode: Plin.; poseb. pečatna glina, pečatna prst: creta illa Asiatica, qua utuntur in publicis et privatis litteris (obsignandis) Ci.

3. pesn. bel glen, bel grez: rapidum cretae veniemus Oaxen V. do Oaksa, ki vleče s seboj bel glen (drugi berejo Cretae), cr. Promethea Col. poet.

Opomba: Ljudska etimologija je besedo naslanjala na ime otoka Krete; prim.: creta ab insula Creta, ubi melior est Isid.

crētula -ae, f (demin. crēta) bela pečatna glina (prst); kot barvilo: Plin.; Grki so jo uporabljali za pečatenje, od tod met. = pečat: signum iste animadvertit in cretula Ci.

fajànsa ž (fr. faïence < it. Faenza) fajansa, loščena žgana glina: posuđe od -e

figulāris -e (figulus) lončarski: rota Pl. creta Cels, Col.; subst. figulāre trītum zdrobljena glina: Col.

glinénica ž glinište, mjesto gdje se kopa glina

gr̀nčara ž
1. lončarska delavnica
2. lončarska glina

kâlj kálj m, mn., káljevi, kȁlj kàlja m, mn. kàljevi
1. pečnica: peć sa kaljevima
2. glina za peči

kaolin [kaolɛ̃] masculin kaolin, bela glina

kaolín m (kin. kao-ling
"visoko brdo") kaolin, porculanska, porcelanska glina, porculanača

leucargillos -ī, f (gr. λευκάργιλλος) bela glina: Plin.

lončevína ž
1. v. lončenina
2. glina drugog kvaliteta, lončarska glina

pipe-clay [páipklei]

1. samostalnik
bela lončarska glina
vojska, pogovorno pretirana skrb za obleko

2. prehodni glagol
pobeliti z glino
figurativno urediti

porcelánka ž
1. lula od porculana, porcelana
2. porculanača, porcelanača, glina od koje se pravi porculan, porcelan
3. obično mn. zool. porculanke, porcelanke, Cypraeidae