Franja

humanističen pridevnik
1. (o vedah o človeku) ▸ humanisztikus, humánPovezane iztočnice: humanistična psihologija

2. (vsečloveški) ▸ humanista, emberbaráti
3. (o obdobju humanizma) ▸ humanista
Je eden najbolj pomembnih predstavnikov renesančne in humanistične književnosti. ▸ A reneszánsz és a humanista irodalom egyik legfontosabb képviselője.

humanístičen pridevnik humaniste, classique

humanistična filozofija philosophie ženski spol humaniste
humanistična gimnazija lycée moški spol classique
humanistično izobražen qui a fait ses humanités

humanístičen (-čna -o) adj. umanistico (tudi ekst.):
humanistična gimnazija liceo classico

junior¹ [džú:njə] pridevnik
mlajši; podrejen, nižji po činu
šport juniorski
ameriško mladosten, mlad
ameriško, pogovorno manjši

ameriško junior books knjige za mladoletnike
junior clerk pomožni knjigovodja; odvetniški pripravnik
britanska angleščina junior forms nižji razred (šole)
ameriško junior high school nižja gimnazija, zadnji razredi osemletke
ameriško a junior hurricane manjši orkan
junior lawyer sodni pripravnik
ameriško junior miss damica, odraščajoče dekle
junior partner mlajši družabnik
junior right dedno nasledstvo najmlajšega sina
junior school osnovna šola
junior service britanska angleščina vojska, armada
junior soph študent(ka) 2. letnika v Cambridgeu
ameriško junior skin mladostna polt
junior staff podrejeni uslužbenci

klásičen classic(al)

ima klásično izobrazbo he has had a classical education
to je klásično delo o tem vprašanju (problemu) it is the standard work on the question
klásična gimnazija VB grammar school
klásična umetnost (glasba, poezija) classical art (music, poetry)
klásično delo classic
posnemati klásični stil to classicize

klásičen (-čna -o) adj.

1. (nanašajoč se na stare Grke in Rimljane, tudi ekst. ) classico:
klasična filozofija filosofia classica
klasična tragedija tragedia classica
šol. klasična gimnazija (ginnasio) liceo classico
žena klasične lepote una donna di bellezza classica

2. (ki ima umetniške značilnosti nekega naroda, jezika v največji meri) classico:
klasična dela naše literature le opere classiche della nostra letteratura

3. ekst. classico, tradizionale, esemplare, tipico, caratteristico:
klasično pohištvo mobili classici
klasična oblika suknjiča taglio classico della giacchetta
klasično orožje armamento classico, convenzionale
šport. klasične discipline discipline classiche
šport. klasična kombinacija combinata nordica

linguistico agg. (m pl. -ci) jezikosloven, lingvističen:
liceo linguistico šol. jezikoslovna gimnazija

Lycēum -ēī ali Lycīum -īī, n (Λύκειον) Likêjon (Licej), likejskemu Apolonu posvečen gimnazij (= borišče, telovadnica) zunaj atenskega mesta z lepimi vrtnimi nasadi, ki ga je ustanovil Pejzistrat, razširil pa Perikles. V njem je učil Aristotel od l. 335 do l. 322: Ci., L., Gell.; metaf. licej = gimnazija s knjižnico pri Ciceronovi vili v Tuskulu: Ci.

musicale agg.

1. glasben:
composizione musicale glasbena kompozicija
liceo musicale glasbena gimnazija
strumento musicale glasbilo
dramma musicale melodrama

2. muzikaličen

3. muzikalen, blagoglasen, melodičen:
lingua musicale muzikalen jezik
accento musicale muzikalni, tonemski naglas

musisch Erziehung: umetnostni; musisches Gymnasium kulturna gimnazija

nízek (-zka -o)

A) adj.

1. basso; piccolo; poco profondo:
nizko čelo fronte bassa
nizek fant ragazzo piccolo, di bassa statura
nizka voda acqua poco fonda
čevlji z nizko peto scarpe col tacco basso
preleteti v nizkem letu sorvolare a volo basso

2. (ki je ob spodnji, izhodiščni meji) basso; piccolo; scadente:
nizka cena prezzo basso
nizka kakovost qualità scadente
nizka naklada piccola tiratura

3. nižji (primernik) inferiore:
nižji čin grado inferiore
nižje sodišče tribunale di primo grado
nižji razredi osnovne šole classi inferiori della scuola elementare
šol. nižja gimnazija ginnasio inferiore

4. (ki pripada šibkejšim, revnejšim slojem, ki ni cenjen) umile; infimo:
biti nizkega rodu essere di umile origine
opravljati najnižja dela fare i lavori più umili

5. pren. (ki ima negativne moralne lastnosti) basso, volgare:
nizki nagoni bassi istinti

6. nižji (primernik) biol. inferiore:
nižje oblike življenja forme di vita inferiori
nižje živali invertebrati
elementarna, nižja matematika matematica elementare
nižji delavec manovale
voj. nižji oficir subalterno
voj. nižji podoficir graduato
knjiž. nižji sloji plebe
hist. nižji vazal valvassore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
elektr. nizka frekvenca bassa frequenza
grad. nizka gradnja costruzione sotto il livello del suolo
meteor. nizka megla nebbia bassa
elektr. nizka napetost bassa tensione
meteor. nizka oblačnost nuvolosità bassa
ekon. nizki donos basso rendimento
lov. nizki lov caccia minuta
šport. nizki start partenza bassa
šport. (tudi ekst.) nizki udarec colpo basso
nizek naslanjač marquise
hidr. nizek vodostaj magra
nizek ženski čevelj ballerina
bot. nizka bilnica festuca (Festuca fumila)

B) nízki (-a -o) m, f, n pl.
nižji (podrejeni) i subalterni
na njej ni bilo nič nizkega non aveva niente di volgare, di vile

pedagóški (-a -o) adj. pedagogico, di pedagogia:
šol. pedagoška fakulteta facoltà di Scienze della formazione
šol. nekdaj pedagoška akademija facoltà di magistero, magistero
šol. nekdaj pedagoška gimnazija istituto magistrale
pedagoška revija rivista di pedagogia
pedagoški vodja direttore didattico

reálen réel, effectif, positif, concret, objectif

realna gimnazija école ženski spol secondaire (sciences)
realna plača salaire effectif
realna vrednost valeur réelle

reálen (-lna -o) adj.

1. reale, vero; concreto; fondato sulla realtà:
realen in namišljen vero e fittizio

2. reale, realizzabile:
postavljati si realne cilje proporsi scopi reali, realizzabili

3. ekon. reale:
realni in nominalni dohodki redditi reali e nominali
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hist. države realnega socializma i paesi del socialismo reale
pren. postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi a terra
šol. realna gimnazija liceo scientifico
mat. realna os hiperbole asse reale dell'iperbole
fiz. realna slika immagine reale
mat. realna točka punto reale
jur. realna unija Unione reale
lit. realni čas tempo reale
fiz. realni plin gas reale
mat. realno število numero reale

reálen real; efectivo

realna gimnazija instituto m de enseñanza media (para bachillerato de ciencias)
realna plača sueldo m (ali salario m) efectivo
realna vrednost valor m real

realn|i (-a, -o) real, Real- (definicija die Realdefinition, dohodek das Realeinkommen, gimnazija das Realgymnasium, mezda der Reallohn, pogodba der Realvertrag, politika die Realpolitik, pravica das Realrecht, unija die Realunion, bivanje die Realexistenz, breme die Reallast)

school¹ [sku:l]

1. samostalnik
šola (tudi figurativno)
pouk, čas pouka; kurz, tečaj, šolanje; vzgoja; učenci; šolsko poslopje, učilnica, predavalnica; študijska skupina na fakulteti; dvorana za izpraševanje na univerzi
množina univerze v kolektivnem smislu; sholastiki, sholastika; privrženci, učenci, šola (slikarska itd.)
sleng tolpa, banda; osebe, ki sodelujejo v kaki hazardni igri

board school javna osnovna šola, ki jo upravlja krajevni šolski odbor
boarding school šola z internatom
a boy just from school deček, ki je pravkar končal šolanje
boys' school, girls' school deška, dekliška šola
continuation school nadaljevalna šola, šola za odrasle
elementary school, primary school osnovna šola
free school šola, v kateri se ne plača šolnina
grammar school klasična gimnazija, srednja šola
the medical school medicinska fakulteta
piano school klavirska šola (metoda)
public school zasebna šola, ki pripravlja učence za univerzo
ragged school brezplačna šola za revne otroke
secondary school srednja šola
a severe school stroga, trda šola
technical school strokovna šola
to attend a school obiskovati (neko) šolo
to be at school biti v šoli (pri pouku)
there is no school on Thursday afternoon v četrtkih popoldne ni šole (pouka)
school is over at five pouk se konča ob petih
to go to school iti, hoditi v šolo; šolati se
to go to school to s.o. iti v šolo h komu
to be in for one's schools iti na zaključni izpit
to be sitting for one's schools lotiti se izpitov
to leave school zapustiti šolo, končati šolanje
to keep a school voditi zasebno šolo
to tell tales out of school figurativno izblekniti, izdati tajnost

2. pridevnik
šolski
zgodovina sholastičen

school theology sholastična teologija

scientifico agg. (m pl. -ci) znanstven:
liceo scientifico šol. realna gimnazija
polizia scientifica tehnični oddelek kriminalistične policije
ricerca scientifica znanstveno raziskovanje

srednja šola ženski spol die Mittelschule; (gimnazija) höhere Schule

večern|i [é] (-a, -o) abendlich, Abend- (tečaj der Abendkurs, gimnazija das Abendgymnasium, izdaja die Abendausgabe, poročila die Abendschau, zarja die Abendröte, sonce die Abendsonne)