Franja

Zadetki iskanja

  • horse1 [hɔ:s] samostalnik
    konj, žrebec
    vojska jezdeci, konjenica; lesen trinožnik
    tisk vlagalna deska
    šport konj
    sleng prepovedan pripomoček v šoli
    pogovorno bankovec za 5 funtov
    ameriško burka, vragolija

    to breathe like a horse sopsti kot konj
    šport buck-horse koza
    a horse of another colour nekaj čisto drugega
    clothes-horse stojalo za sušenje obleke
    to back the wrong horse slabo presoditi
    figurativno a dark horse nepričakovan zmagovalec
    to eat like a horse jesti kot volk
    to flog a dead horse mlatiti prazno slamo; zaman se truditi
    horse and foot konjenica in pešadija; figurativno z vsemi sredstvi
    it is a good horse that never stumbles tudi najpametnejšemu včasih spodleti
    ameriško hold your horses! le mirno!
    light horse lahko oborožena konjenica
    to look a gift horse in the mouth gledati podarjenemu konju na zobe
    to mount (ali ride, be on) the high horse prevzetno se vesti
    you may take a horse to water, but you can't make him drink s silo se ne da vsega doseči
    to play horse with s.o. grobo s kom ravnati
    to put the cart before the horse delati kaj narobe
    to ride the wooden horse za kazen jahati na lesenem konju
    to roll up horse, foot, and guns popolnoma premagati
    horse of state paradni konj
    straight from the horse's mouth iz zanesljivega vira
    one-horse show neuspela stvar
    figurativno do not spur a willing horse ne priganjaj ubogljivega konja
    sea-horse morski konj, triton; zoologija morski konjiček; zoologija mrož
    vojska to horse! na konje!
    wild horses will not drag me there za nobeno ceno ne grem tja
    to work like a horse delati kakor konj
    wheel horse zanesljiv delavec, garač
  • iméti to have; pogovorno to have got; to possess, to be in possession of; to keep, to hold, to own

    ne iméti not to have, to be in want of, to be short of, to lack, to be destitute of, to be devoid of
    iméti dar za to have a gift for, to have a talent for
    iméti glavno besedo to be the spokesman
    iméti čas za to have time for
    iméti govor to make a speech, to deliver an oration
    iméti zadnjo besedo to have the last word (ali the final say)
    iméti ime to bear a name
    iméti nahod to have a cold
    iméti nekaj denarja to have some money
    iméti izbiro to have a choice
    iméti napako to have a fault
    iméti prav to be right
    ne iméti prav to be wrong
    iméti posla z to have dealings with
    iméti prijatelja v kom to have a friend in someone
    iméti koga za norca to regard someone as a fool
    iméti potrpljenje to have patience, to be patient
    iméti težave to have difficulties
    iméti srečo to be lucky, to be in luck, (stalno) to have a run of good luck
    ne iméti sreče to be unlucky, to be ill-fated, to be out of luck, to be down on one's luck, to strike a bad patch
    iméti pri roki to have on hand, to have near at hand, to have handy
    iméti usmiljenje z to take pity on, to pity, to commiserate with
    iméti pravico do to be entitled to
    iméti referendum to hold a referendum
    iméti volitve to hold elections
    iméti za posledico to entail
    iméti v vidu to have in view
    rad iméti to like, to be fond of
    najrajši iméti to prefer above all
    rajši iméti to prefer, to like better
    sedaj imamo zimo it is winter now
    imam nekaj denarja pri sebi I have some money on me
    to nima nič na sebi it is of no consequence
    kako se imaš? how are you getting on?, how are you?
    dobro se imejte! have a good time!
    ima me, da bi (šel) I have a good mind to (go)
    imel je priti včeraj he was to come yesterday
    hoteti kaj iméti (želeti) to desire, to wish, to want something
    imam ga za poštenjaka I believe him to be an honest man
    za koga me (pa) imate? whom (pogovorno who) do you take me for?
    iméti koga na hrani in stanovanju to board and lodge someone
    iméti obzir to be considerate
    iméti na zalogi, v skladišču to have in store, in stock
  • izvábiti to entice (ali to lure) out; (z laskanjem) to wheedle something (iz koga out of someone); (tajnost) to worm out, to elicit (iz koga from someone), to draw out

    izvábiti darilo od koga to wheedle a gift out of someone
    izvábiti odgovor iz koga to elicit an answer from someone
    izvábiti tajnost iz koga to worm a secret out of someone
  • jézik anatomija tongue; (govor) tongue, speech, language; idiom; (pri pihalu) mouthpiece; humoristično clapper

    materinski jézik native language, mother tongue
    mrtev (živ, tuj) jézik dead (living, foreign) language
    občevalni jézik colloquial language, vernacular
    knjižni jézik literary language
    diplomatski jézik diplomatic language
    Cankarjev jézik Cankar's language
    lahek, težak jézik easy, difficult language
    goveji, volovski jézik neat's tongue, ox-tongue
    obložen jézik medicina a coated (ali dirty, furred) tongue
    prekajen jézik smoked tongue
    zemeljski jézik neck, spit, tongue (of land)
    učitelj jézikov (foreign) language teacher
    dar za jézike gift of tongues
    morski jézik (riba) sole
    dolg, nebrzdan jézik unbridled tongue
    zloben jézik wicked (ali malicious) tongue
    moderni (stari) jézik modern (ancient) language
    strokoven jézik technical language
    uradni, službeni jézik official style
    zastarel jézik obsolete (ali archaic) language
    duh jézika genius of a language
    jézik posrednik interlingua
    na jéziku mi je, na jéziku imam (a se ne morem spomniti) it's on the tip of my tongue
    to je proti duhu jézika this is against the spirit of the language
    on je junak z jézikom (figurativno) he is a braggart (ali blusterer, swaggerer)
    ona ima oster (strupen) jézik she has a sharp (a venomous) tongue
    imeti dobro namazan jézik to have a glib (ali a well-oiled) tongue, to have the gift of the gab
    brzdati svoj jézik to keep one's tongue in check; to bridle, to curb one's tongue
    kar ima na srcu, ima tudi na jéziku he wears his heart on his sleeve
    imeti dolg jézik to have a long tongue
    ona je vsem ljudem na jéziku everyone is (ali pogovorno they're all) talking about her
    držati jézik to hold one's tongue
    drži jézik!, jézik za zobe! hold your tongue!, shut your mouth!, shut up!, keep your mouth shut!
    jézik si izbrusiti z govorjenjem to talk one's head off
    imeti besedo na jéziku to have the word on the tip of one's tongue
    jézik mu je odpovedal his tongue failed him
    pokazati komu jézik to put one's tongue out at someone
    pokaži jézik! put out your tongue!
    sneti komu besedo z jézika to take the words out of someone's mouth
    pazi na svoj jézik! mind your tongue!
    lomiti jézik to murder a language
    jézik se mu je razvezal he is no longer tongue-tied, he has found his tongue, he has become talkative
    zlobni jéziki trdijo malicious tongues assert
    jézik ji dobro teče, ji je dobro namazan her tongue is well-oiled, pogovorno her tongue's no cripple
    jézik mu teče kot mlin he's a nonstop chatterbox, he could talk the hind leg off a donkey
    zavezati komu jézik to silence someone, pogovorno to make someone pipe down
    (on) ima zavezan jézik he is tongue-tied
    ušlo mi je z jézika I let it slip out
    on zna mnogo jézikov he is a polyglot
    tolči (kak) jézik (figurativno) to mangle a language
  • kombiníranje combining

    dar za kombiníranje gift for combining
  • liberal1 [líbərəl] pridevnik (liberally prislov)
    darežtjiv, velikodušen (of z)
    nepristranski, brez predsodkov, svobodomiseln
    politika liberalen; obilen (obrok), izdaten, bogat; nebrzdan, prenagljen

    liberal arts matematična, naravoslovna, sociološka stroka; zgodovina svobodna umetnost
    liberal education (temeljita) vsestranska izobrazba
    a liberal gift bogato darilo
    liberal profession svoboden poklic
    the Liberal Party liberalna stranka
    to be of liberal proportions biti precej debel
  • look2 [luk]

    1. neprehodni glagol
    gledati, pogledati, motriti, ogledovati (at)
    pogovorno strmeti, čuditi se; biti videti, zdeti se; kazati (to, towards na kaj)
    figurativno obrniti, nameriti, usmeriti (pogled, pozornost; at)
    paziti (to na)
    skrbeti (that da)
    gledati (that da how kako)
    upati, pričakovati; gledati na, biti obrnjen proti (to, towards)

    2. prehodni glagol
    gledati, pogledati, (s pogledom) izraziti

    look here! poglej, poslušaj!
    don't look like that ne glej tako, ne delaj takega obraza
    look before you glej pred sebe
    look and see sam poglej, sam se prepričaj
    look you! pomisli!, pazi!, glej!
    it looks promising videti je obetajoče
    things look bad for him slabo mu kaže
    he looks it videti je tak
    it looks as if (ali as though) videti je, ko da bi
    to look alive podvizati se
    to look askance po strani gledati
    to look o.s. again popraviti se (po bolezni itd.)
    she does not look her age ne kaže svojih let
    to look one's best pokazati se v najboljši luči
    to look black (at s.o.) biti videti jezen (mrko koga gledati)
    to look blue biti videti otožen, nesrečen
    to look back nazaj pogledati, pomisliti na
    he looks as if butter wouldn't melt in his mouth videti je, ko da ne bi znal do pet šteti
    to look compassion at s.o. sočutno koga gledati
    a cat may look at a king še mačka lahko pogleda kralja
    to look daggers at s.o. z očmi koga prebadati
    to look s.o. in the eyes gledati komu v oči
    to look in the face pogledati čemu v obraz, videti kaj v pravi luči
    to look death in the face gledati smrti v oči
    to look a gift horse in the mouth; ali to look a horse trade in the tushes gledati podarjenemu konju na zobe
    let him look at home naj pometa pred svojim pragom
    to look like biti videti kot, biti podoben
    he looks like my brother podoben je mojemu bratu
    it looks like snow kaže na sneg
    he looks like winning kaže, da bo zmagal
    I look to live many years here pričakujem, da bom dolgo živel tukaj
    to look one's last at s.o. zadnjič koga pogledati
    look before you leap ne prenagli se, dobro premisli preden kaj storiš
    to look round ogledati si
    to look on the dark side of things biti črnogled
    to look on the sunny side of things biti optimističen
    to look sharp (with) pohiteti, podvizati se (s čim)
    to look small pokazati se v slabi luči, napraviti slab vtis
    to stop to look at a fence obotavljati se (kadar te čaka kaj neprijetnega)
    to look one's thanks zahvaljevati se z očmi
  • mouth1 [mauɵ] samostalnik
    usta; gobec, smrček; žrelo (topa), grlo (steklenice), odprtina (cevi), vhod (v jamo); ustje (reke)
    sleng ustenje, gobcanje

    pogovorno down in the mouth žalosten, potrt
    from s.o.' s mouth komu z jezika (vzeti)
    from mouth to mouth od ust do ust
    to give mouth lajati (pes)
    to give mouth to one's thoughts naglas povedati kar mislimo
    to have a big mouth imeti dolg jezik, preveč govoriti
    the horse has a good (bad) mouth konja je lahko (težko) voditi
    pogovorno to keep one's mouth shut držati jezik za zobmi
    to laugh on the wrong (ali other) side of one's mouth kislo se smejati
    to look a gift horse in the mouth gledati podarjenemu konju na zobe, zmrdovati se nad darilom
    my mouth waters sline se mi cedijo
    to make s.o. laugh on the wrong side of his mouth odvaditi koga smeha
    to make s.o.'s mouth water delati komu skomine
    to make a wry mouth namrdniti se
    to open one's mouth too wide preveč zahtevati
    to put (ali place) words into s.o.'s mouth položiti komu besede v usta; trditi da je kdo kaj rekel
    to shoot off one's mouth izblebetati
    to shut (ali stop) s.o.'s mouth zapreti komu usta
    straight from the horse's mouth iz zanesljivega vira
    to take the bread out of s.o.'s mouth spraviti koga ob zaslužek
    to take the words out of s.o.'s mouth vzeti komu besedo iz ust
    by word of mouth ustno
    useless mouth kdor jé, a ne dela
  • nadárjen talented; gifted

    zelo nadárjen of great talent
    zelo nadárjeno deklè a girl of great talents
    biti nadárjen za jezike to have a gift for languages
    nisem nadárjen za glasbo I have no talent for music
    on je nadárjen za risanje he has a talent for drawing
  • naráven natural; true to nature; (prirojen) innate; (pravi, pristen) genuine, true, inartificial; (iskren) open, frank, sincere, artless; (neprisiljen) unaffected, unconstrained

    narávno čudo prodigy
    narávni dar gift of nature
    narávne lepote natural beauties pl
    narávni nagon instinct
    narávni pojav natural phenomenon, pl -mena
    narávni proizvod natural product
    narávna sila, moč natural force
    narávna selekcija natural selection
    narávno stanje natural state
    narávni zakon law of nature, natural law
    portret (kip) v narávni velikosti life-sized portrait (statue)
    narávne sile physical agents pl
    narávno bogastvo natural resources pl
  • ogenj1 [ô] moški spol (ognja …) das Feuer
    bengalski ogenj bengalisches Feuer
    Elijev ogenj Eliasfeuer, Elmsfeuer
    opozorilni ogenj das Notfeuer
    peklenski ogenj die Höllenglut, das Höllenfeuer
    taborni ogenj Lagerfeuer
    umetelni ogenj Kunstfeuer
    bog ognja der Feuergott
    častilec ognja der Feueranbeter
    čaščenje ognja die Feueranbetung
    požiralec ognja der Feuerschlucker
    soj ognja der Feuerschein
    narediti/zakuriti ogenj Feuer machen
    podtakniti ogenj Feuer legen
    netenje ognja das Feuerbohren
    figurativno bljuvati ogenj in žveplo Gift und Galle speien
    kjer je dim, je tudi ogenj kein Rauch ohne Flamme
    osmojena mačka se ognja boji gebrühte Katze scheut auch kaltes Wasser
    med dvema ognjema im Kreuzfeuer, šport igra: der Völkerball
    na ogenj auf das Feuer
    nalagati na ogenj auflegen, nachlegen
    prilivati olje na ogenj Öl ins Feuer gießen
    proti ognju:
    zaščita proti ognju der Feuerschutz
    v ogenj:
    vreči v ogenj ins Feuer werfen
    dati roko v ogenj za koga/kaj die Hand für jemanden/ (etwas) ins Feuer legen
    v ognju:
    biti v ognju (goreti) in Flammen stehen
    imeti več želez v ognju zwei/mehrere Eisen im Feuer haben
    tehnika obstojen v ognju feuerbeständig
    obstojnost v ognju die Feuerbeständigkeit
    odporen proti ognju feuersicher
    odpornost proti ognju die Feuerwiderstand, die Feuersicherheit
    pocinkan v ognju feuerverzinkt
    pocinkati v ognju feuerverzinken
    smrt v ognju der Feuertod
    umreti v ognju den Flammentod sterben
    zlatenje v ognju die Feuervergoldung
    zlatiti v ognju feuervergolden
    za ogenj:
    posoda za ogenj das Feuerbecken
    z ognjem in mečem mit Feuer und Schwert
    igrati se z ognjem mit dem Feuer spielen (tudi figurativno)
    igra z ognjem ein Spiel mit dem Feuer
    tehnika, gradbeništvo, arhitektura peskati z ognjem flammstrahlen
  • opazovánje observation

    dar opazovánja talent (ali gift) for observation
    po lastnem opazovánju by personal observation
  • repudiate [ripjú:dieit] prehodni glagol & neprehodni glagol
    zavračati, ne hoteti priznati (oblast), zavrniti, odbiti, odkloniti priznanje, odkloniti poslušnost (oblasti), negirati, spodbijati, oporekati; ne priznati (ne plačati) (državnih dolgov); zavreči, odgnati (sina, ženo); zgražati se

    to repudiate a claim (a gift) odbiti, odkloniti zahtevo (darilo)
    to repudiate a public debt odkloniti plačilo javnega (državnega) dolga, ne izpolniti svojih obveznosti (o državi)
    to repudiate a tale ne verjeti zgodbi
  • speien (spie, gespien) bruhati (auch Wasser usw.); (spucken) pljuvati, pljuniti; Gift und Galle speien bruhati ogenj in žveplo
  • stavi|ti1 (-m) skleniti stavo: wetten, eine Wette eingehen
    staviti na setzen auf
    staviti vse na eno karto alles auf eine Karte setzen
    staviti na napačnega/pravega konja aufs falsche/richtige Pferd setzen
    staviti upe na/v seine Hoffnung setzen auf
    staviti vse na eno kocko alles auf einen Wurf setzen
    staviti vse na kocko bis zum Äußersten gehen
    za to lahko stavim glavo darauf kannst du Gift nehmen
    kaj staviš? was gilt die Wette?
    greva stavit! wetten [daß] dass!
  • tödlich smrten; življenjsko nevaren; Gift: smrtonosen; Ernst: mrtvaški; [Haß] Hass: smrten; tödlich verlaufende Krankheit smrtna bolezen; mit tödlicher Sicherheit s stoodstotno gotovostjo
  • tongue [tʌŋ]

    1. samostalnik
    jezik
    figurativno človeški govor, jezik, veščina govora; način, spretnost izražanja
    figurativno (zemeljski) rt; jezik plamena; jeziček (pri tehtnici); jezik pri čevlju; kembelj (zvona); ustnik (pihala)
    tehnično tračnica, kretnica

    furred (coated) tongue medicina obložen jezik
    a fluent tongue, a sharp tongue dobro namazan, odrezav jezik
    a long tongue, a sharp tongue dolg, oster jezik
    tongue in cheek figurativno ironično
    much tongue veliko govorjenja
    slanderous tongue zlobni jeziki, obrekovalci
    one's mother tongue materinski jezik
    smoked tongue prekajen jezik
    gift of tongues dar, talent za jezike
    on the tip of one's tongue na konici jezika, na jeziku
    he is all tongue on samo govoriči, njega je samo govorjenje, brbljanje
    his tongue is too long for his teeth on je preveč jezikav, on preveč jezika
    she is on the tongues of all men vsi jo vlačijo po zobeh
    his tongue failed him jezik mu je odpovedal
    to find one's tongue spregovoriti
    he found his tongue jezik se mu je (spet) odvezal
    to give tongue glasno govoriti, vpiti
    to have a long tongue imeti dolg jezik, biti čenčav
    to have a fluent (ready) tongue biti zgovoren
    he has too much tongue kar ima na srcu, ima na jeziku
    I have the word on the tip of my tongue besedo imam na jeziku
    to hold one's tongue molčati
    hold your tongue! drži jezik za zobmi! jezik za zobe!
    to give (to lay) one's tongue to izraziti (izjaviti) se gledé
    to keep a civil tongue in one's head ostati vljuden
    I made a slip of the tongue zareklo se mi je
    to put out one's tongue jezik pokazati
    to speak with one's tongue in one's cheek govoriti ironično (posmehljivo, neiskreno, hinavsko)
    to wag one's tongue neprestano brbljati, žlabudrati

    2. prehodni glagol
    dotakniti se, polizati z jezikom
    pogovorno ozmerjati, ošteti
    neprehodni glagol
    klepetati, jezik vrteti
  • wheedle [wi:dl] prehodni glagol
    pregovoriti, pretentati (into s.th. k čemu)
    neprehodni glagol
    prilizovati se, dobrikati se

    to wheedle a gift out of s.o. izvabiti iz koga darilo
    to wheedle s.o. into s.th. pregovoriti koga za kaj
  • willing [wíliŋ] pridevnik
    voljan; prostovoljen, spontan; pripravljen (za)

    are you willing to come? si pripravljen priti?
    to show willing sleng dokazati, pokazati (svojo) dobro voljo
    a willing gift (help) rade volje dano darilo (pomoč)
    willingly prislov rad, z veseljem, drage volje, spontano
  • zastónj gratis, gratuitously; for nothing, free, free of charge; (zaman) in vain, to no purpose

    skoraj zastónj sem to dobil I got it dirt cheap
    to se lahko zastónj dobi it can be had for the asking
    to sem kupil skoraj zastónj I bought it for a song
    zastónj se mučiti to labour in vain, (figurativno) to beat the air
    še zastónj tegá ne bi hotel imeti I would not have it as a gift
    vse moje prizadevanje je bilo zastónj all my efforts were in vain
    ta zdravnik zdravi reveže zastónj that doctor treats poor people free