Franja

gȁdan -dna -o
1. umazan, nesnažen: -o rublje
2. gnusen, ogaben, ostuden, grd: -a gusjenica; -e navike, duše
3. neprijeten, težek: gadan položaj
4. -o mi je gnusi se mi

gȁrav -a -o
1. sajast: zarđao i garav kazan
2. črn, črnolas: -e oči; -a kosa
3. zagorel: garav od sunca
4. grd, umazan: garav jezik

garstig grd; Kind: poreden

gemein

1. navaden (tudi Pflanzenkunde)

2. (gemeinsam) skupen, (allgemein) obči, Recht splošen

3. (niederträchtig) podel, nizkoten; (ordinär) prostaški, Lüge: podel; (unfair) grd gemeiner Soldat prostak; etwas gemein haben mit imeti (kaj) skupno, biti skupno (to jima je skupno)

glàsūrda ž slabš. grd, zoprn glas

gorgonian [gɔ:góunjən] pridevnik
gorgonski
figurativno grd, ostuden, strašen

graceless [gréislis] pridevnik (gracelessly prislov)
grd; nevljuden, nespodoben, nesramen; sprijen

gräßlich, grässlich strašen, grd, obupen, obupno slab

gŕdan -dna -o, gr̂dan -dna -o, dol. gȓdni -ā -ō, komp. gr̀dnijī -ā -ē
1. grd: ostade grdan među svojima
2. velikanski: -a životinja; -e pare
3. slab, hud: -a je stvar kad se budali daje vlast
4. težek, hud: -e rane
5. nesrečen: čovjek, čovek je grdan i žalostan

gȑdoban -bna -o
1. grd
2. pošasten: -e maske

häßlich, hässlich grd, odvraten; figurativ zoprn; häßlich wie die Nacht/die Sünde grd kot noč/kot smrtni greh

*hideux, euse [idö, z] adjectif grd; figuré ostuden, ogaben, odvraten

homely [hóumli] pridevnik (homelily prislov)
preprost, domač, udoben, nezahteven
ameriško nemikaven, grd (obraz)

home is home, be it ever so homely dober je domek, čeprav ga je le za bobek

horrible [ɔribl] adjectif grozen, grozovit, strašen, strahoten; odvraten, grd, gnusen

horridus 3, adv. -ē (horrēre)

I.

1. štrleč, od tod sršav, mršav, dlakav, kosmat, hrapav, raskav, bodljiv: capillus, corpus, iecur Ci., barba V., sus V. ščetinasta, cervix apri O., caesaries (cupressi) O., pilus Col., silva, pelex Iuv.; pesn. z abl. = štrleč od česa, gosto pokrit s čim: barba paedore horrida Poeta ap. Ci., hastilibus horrida myrtus, silva dumis horrida V., Iuppiter horridus austris V.; occ.
a) pust = neobdelan: campus Ci., horridior locus O., horrida humus Sil.
b) (sadje) rezkega okusa (gen.): pomum Plin.

2. metaf.
a) grob = neizobražen, neomikan, neolikan, neotesan, zarobljen, zagoveden, oduren, divji: miles Enn., homo, tribunus plebis Ci., Tubero vitā et oratione horridus Ci., horrida gens V., horridus squamis et cristā Sil., te neglegit horridus H. zagovednež, gumpec, Marius hirtus atque horridus Vell., horridus atque ieiunus Q., vir paulo horridior et durior Plin. iun.; poseb. o govoru: oratio, scripta Ci., verba Tib., quaedam horridiora verba Ci., h. modus dicendi L., horridus ille defluxit numerus Saturnius H. neuravnani, litterae h. Q. trde izreke (gen. qualitatis); v dobrem pomenu = nenakičen, nenalepotičen, preprost: virgo Ter., horridum militem esse debere, non caelatum auro et argento L., h. vita Ci. življenje na kmetih, horride vivere Ci., horride dicere Ci. kratko in jedrnato, horridius utetur ornamentis Ci.
b) osoren, oster, strog: adlocuti sunt … mitius aut horridius T.
c) zoprn, grd, ostuden: sapor, tempestas Plin.
č) grozen, grozovit, strašen, strahovit: horridiores (po drugih horridiore) sunt (Britanni) in pugna aspectu C., horridus irā O., horridus in iaculis V.; o rečeh: paupertas Lucr., bellum, proelia, fata belli, macies, iussa, furor, grando, procella V., aequora H., arma O., Sil., horrida primi sors loci Sil. nevarna; acies T., ruta silvestris horrida ad effectum est Plin.; z drugim sup.: risu et auditu horrida Sen. tr.; z inf. pr. pass.: horrida cerni Lucan. —

II. od mraza se tresoč, — trepetajoč, — drgetajoč: si premerem ventosas horridus Alpes O.; o stvareh ali pojmih (od mraza) grozen, grozno mrzel: hiems O., bruma horrida gelu V., h. December Mart.

ill-favo(u)red [ílféivəd] pridevnik (ill-favo(u)redly prislov)
grd, neprijeten, nespodoben

ill-looking [íllúkiŋ] pridevnik
grd, zlovešč

in-decēns -entis, adv. indecenter nespodoben, neprimeren, grd, ostuden: Q., O., Sen. rh., Sen. ph., Mart., Petr., Suet., Vitr.

in-decōrus 3, adv. -ē

1. (po zunanjosti) „nedičen“, nekrasen, nelep, grd, nepristojen: Q., i. forma T., habitus Cu., motūs L., sagulis haud indecore pro velis (uti) T., uva eius indecora visu, sapore iucunda Plin.; subst. indecōrae -ārum, f (sc. mulieres) Ci. ep. nelepa ženska; z dat.: iracunda actio omnibus indecora Q. ne pristoji nikomur (dobro), se nikomur ne poda; subst. n. pl.: senex ut indecora canis (kar ne pristoji sivim lasem) deponeret Sen. ph.

2. (v nravnem pomenu) kažeč, grdeč = neprimeren, nedostojen, nečasten, neslaven: S. fr., Cels., quod animo magno fit, id decorum videtur; quod contra, id indecorum Ci., non indecoro pulvere sordidus H.; indecorum est alicui z inf.: Ci., L., Cu., T.; z dat.: indecora saeculo studia Plin. iun., nec Macedonibus Persas imitari indecorum Cu.; occ.
a) o rodu: maternum genus impar nec tamen ind. T. ne nečasten = časten.
b) o osebah: Trebellius indecorus et humilis T. neslaven.

in-effigiātus 3 (in, effigiāre) spačen, iznakažen, grd: fetus ineffigiatus informisque Gell., anima Tert.