Franja

tvŕdka casa f (de comercio); firma f ; (ime) razón f social

registrirana tvrdka casa f comercial registrada

tvȑtka ž firma, podjetje

вывеска f

1. izvesek; firma; (pren.) zunanja stran;

2. tehtanje

Briefkastenfirma, die, navidezna firma

Firmum -ī, n (firmus) Fírmum, utrjeno picensko mesto (zdaj Fermo): Pompeius ap. Ci. ep., Vell., Mel. Od tod

1. adj. Firmānus 3 firmanski, iz Firma: Ci. ep., cohors L.

2. subst.
a) Firmānum -ī, n Firmansko = selsko posestvo pri Firmu: Ci. ep.
b) Firmānī -ōrum, m Firmani, firmanski prebivalci: Ci., Plin. iun.

kadét m (fr. cadet)
1. kadet, pitomac vojne škole: miličniški -i
2. firma njemačkih automobila

Personenfirma, die, Recht firma z individualnim imenom

podpísati (-píšem) | podpisováti (-újem) perf., imperf.

1. firmare, apporre la propria firma, sottoscrivere:
podpisati resolucijo, pogodbo firmare la risoluzione, il contratto
podpisati peticijo firmare una petizione
podpisati menico firmare una cambiale
podpisati s parafo parafare
podpisati s križcem crocesegnare
podpisati bjanko firmare in bianco

2. (pisati, napisati spodaj) scrivere sotto

podpísati firmar; poner su firma; su(b)scribir

podpisati in bianco firmar en blanco
lastnoročno podpisati firmar de propia mano (ali de propio puño)
podpisati se firmarse; fam echar una firma
(jaz) podpisani (-na) el (la) que subscribe (ali firma), el abajo firmado (la abajo firmada)

podpísen (-sna -o) adj. della firma, delle firme; per la sottoscrizione:
podpisna akcija campagna per la sottoscrizione

Scheinfirma, die, navidezna firma, fiktivna firma

Schwesterfirma, die, sestrska firma/tvrdka

Tochterfirma, die, hčerinska firma

abheuern odpustiti (z ladje); zapustiti službo (na ladji); figurativ jemanden einer Firma: speljati (koga kaki firmi)

abwärtsgehen^*, abwärts gehen* spuščati se; mit der Gesundheit, Firma: iti navzdol z

Abwicklung, die, odvijanje, odvitje, Mathematik odvoj, Technik odmotavanje; einer Angelegenheit: obravnavanje, opravljanje, urejanje, vodenje, izvajanje; einer Firma: likvidacija

affectiō (adfectiō) -ōnis, f (af-, adficere)

1. delovanje na kaj, učinkovanje, vplivanje: praesentis mali sapientis (objektni gen.) adfectio nulla es Ci. na modrega nič ne vpliva, ga ne gane.

2. met.
a) (kot posledica kakega vpliva) lastnost, stanje: adfectio est animi aut corporis ex tempore aliqua de causa commutatio, ut laetitia, cupiditas, metus... et alia... Ci., animi adfectionem limine mentis carentem nominaverunt amentiam Ci., vitia adfectiones sunt manentes Ci., vitiositas est habitus aut adfectio in tota vita inconstans Ci., virtus est adfectio animi constans conveniensque Ci., ex hac animi adfectione testamenta commendationesque morientium natae sunt Ci. iz takega občutja, firma corporis adfectio Ci. trdna postava, affectio caeli (astrorum) Ci. medsebojna lega (konstelacija), quaedam ad res aliquas adfectio Ci. razmerje do kakih drugih reči.
b) duševno stanje, razpoloženje, volja: rectae animi affectiones virtutes appellantur Ci., aff. tenendi nostra Icti.; occ. α) (= πάϑος) duševni pretres, razvnetje: Gell., Aug. β) naklonjenost, nagnjenje, ljubezen: laetae audientium affectiones T. vzradostitev poslušalcev, argentum sequuntur nulla afectione animi T. iz nobenega posebnega nagnjenja, simiarum generi praecipua erga fetum affectio Plin., ultra modum verae affectionis humanae fidem Gell.; met. affectiones ljubljena bitja, ljubljenci, žene in otroci: Cod. Th., Cod. I.

apporre^* v. tr. (pres. appongo)

1. pristaviti, dodati:
apporre una nota dodati opombo
apporre la firma podpisati

2. pripisati, šteti:
apporre qcs. a lode šteti v čast
apporre una colpa obdolžiti

3. redko ugovarjati, oporekati

āra -ae, f (st.lat., osk. in umbr. āsā) vsako dvignjeno mesto iz zemlje, kamenja, ruše idr.

1. grmada: ara sepulcri V., Sil., ara sepulcralis O.

2. kamnit spomenik: ad memoriam aeternitatis (exstructa) ara virtutis Ci., erigere duodecim aras ex quadrato saxo Cu., ara Lunensis Suet. iz lunskega marmorja.

3. pl. arae skalovje, kleči, poseb. kot nom. propr. Ārae Skalovine, Kleči okrog egimurskega (Aegimūrus) otoka: Varr. ap. Serv., Plin., saxa vocant Itali Aras V.

4. daritveno ognjišče, žrtvenik, nizek žrtvenik iz zemlje, kamenja, ruše, ne le v svetiščih, v taborih in na javnih krajih, ampak tudi v zasebnih hišah: Iovis ara Pl., vidi Iovis aram sanguine turparei (= turpari) Enn., ara penatium Ci., ara maxima V., O. = ara ma-gna T. Herkulov žrtvenik na Volovskem trgu (forum boarium) v Rimu, aram condere L., aras ponere V., aram dedicare Ci., aram consecrare deo Ci., simulacra arasque consecrare N., si aram tenens iuraret Ci. = med prisego so se držali žrtvenika, od tod aram tangere V. priseči (prisegati); pl. nam. sg.: filia victima aris admota L., ibat ad antiquas Hecates Perseïdos aras O., talibus orantem dictis arasque tenentem audiit omnipotens V. Pogosta je zveza arae et (ac, atque) foci, arae focique darovališča po svetiščih in hišah, državna in domača svetišča, domovina in dom, država in rodbina: in aris et focis Ci., quos tu et aras et focos relinquere coëgisti Ci., ego pulsus aris, focis, dis penatibus Ci., de aris ac focis decernere Ci., contra aras et focos arma ferre, bellum gerere Ci., aris atque focis bellum parare S., pro aris atque focis certare S., pro aris focisque dimicare L.; tudi samo: relictis aris suis trans maria sequi colonos Sen. ph.; met. pribežališče, zavetišče, zavetje (iskaje varstva so sedali na žrtvenike): tamquam in aram confugitis ad deum Ci., hic portus, haec arx, haec ara sociorum Ci., caput urbis, templum sanctitatis, aram sociorum inflammare Ci., ara tribunatūs Ci., confugere ad aram legum Ci., dextrae firma sit ara meae O., tu citius venias portus et ara tuis O.; pren. Āra Žrtvenik, ozvezdje na južnem nebu: Hyg., Nepae cernes propter fulgentis acumen Aram Ci. poet., pressa Ara O. nizko stoječi žrtvenik. — Kot nom.propr.
a) Ara Ubiōrum Žrtvenik v Ubijcih, postavljen Avgustu na čast, pozneje mesto (zdaj Bad Godesberg pri Bonnu): T.
b) Philaenōn Arae (Φιλαίνων βωμοί) Žrtvenika bratov Filenov (gl. Philaenī), pristaniško mesto ob kartaginsko-kirenski meji: S.; tudi Philaenorum arae: Mel., Plin.

autenticare v. tr. (pres. autēntico) overiti, potrditi:
autenticare una firma overiti podpis
autenticare un'opera d'arte potrditi avtentičnost umetnine