Franja

Zadetki iskanja

  • mesečno [é] monatlich
    enkrat/trikrat mesečno einmal/ dreimal monatlich, einmal/dreimal pro Monat
  • mísliti (-im)

    A) imperf. ➞ pomisliti

    1. pensare:
    misliti zbrano pensare con concentrazione
    mislil je samo na smrt non faceva che pensare alla morte

    2. pensare, ritenere, credere:
    mislim, da so dogodki potekali takole penso che i fatti siano andati così

    3. (imeti odnos do koga, česa) pensare:
    dobro, slabo misliti o kom pensare bene, male di qcn.
    dekle misli, kako je lepa la ragazza pensa di essere bella

    4. (z nedoločnikom izraža namen, pojasnilo, možnost uresničitve česa) pensare, aver intenzione, intendere:
    dolgo sem mislil govoriti z vami è da molto che intendevo parlare con lei
    nisem te mislil žaliti non intendevo offenderti
    ali mislite že kaj kmalu končati?! pensate o no di finirla?!

    5. mislim reči (za dopolnitev povedanega, povzetek vsebine povedanega) intender dire, voler dire:
    kaj ste po poklicu, mislim (reči), kakšno izobrazbo imate? lei che professione fa, volevo dire, che scuole ha fatto?
    s tem ne mislim reči, da lenarite e con ciò non voglio dire che non fate niente

    6. (izraža točno določitev predmeta) pensare:
    koga misliš? chi pensavi?

    7. ali misliš, kaj misliš (v medmetni rabi; izraža začudenje, podkrepitev trditve):
    ali misliš, da tega ne vem? cosa credi che non lo sappia?
    to je velik uspeh, kaj misliš è un grande successo, nonc'è che dire
    ali misliš že enkrat pospraviti deciditi a sparecchiare, a far ordine una buona volta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    misliti na svojo korist pensare al proprio tornaconto
    treba je misliti tudi na prihodnost bisogna pensare anche al futuro
    ta človek misli na vse uno che pensa a tutto
    misliti je treba tudi na svoje zdravje bisogna pensare a, aver cura della propria salute
    misliti s svojo glavo pensare con la propria testa
    misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
    imeti navado glasno misliti aver l'abitudine di pensare ad alta voce
    verjela je, da fant resno misli credeva che il ragazzo avesse intenzioni serie
    to mi je dalo misliti ciò mi ha fatto pensare
    nisem toliko dobil, kot sem mislil non ho ricevuto quanto m'aspettavo

    B) mísliti si (-im si) imperf. refl. (predstavljati si) immaginare; pensare; credere:
    težko si mislim kaj hujšega non so immaginarmi niente di più grave
    ne morem si misliti, da je res non posso credere che sia vero
    (za podkrepitev trditve, pritrjevanja) kar misli si, nikamor ne boš šla non esci neanche per sogno
    'To me je užalilo' 'Si (lahko) mislim' 'E questo mi offese' 'Posso immaginarlo, lo credo bene'
  • mlád young; youthful; adolescent, juvenile

    od mládega, od mládih nog since one was a child, from childhood
    v mojih mládih letih in my early years, in my youth
    še mlád youngish
    mládi in stari young and old
    mláda kri youthful blood
    mláda luna new moon
    mlád krompir new potatoes pl
    mládo vino new wine
    Mladi Turki, mladoturki the young Turks
    moj mlajši brat my younger brother
    Grad mlajši Grad Junior (krajšava: Jr.)
    ona ni več tako mláda she is no chicken
    samó enkrat si mlád! you're only young once!
    postati zopet mlád to grow young again
    ko sem bil mlád in my early life, in my youth
    mláda ljubezen young love, first love, early loveaffair
    ona je bila njegova mláda ljubezen she was his old sweetheart
    ostal je mlád od zadnjega he retained the spirit of youth to the last
    videti je mlajša, kot je v resnici she does not look her age
    tri leta je mlajši kot jaz he is three years younger than I, (ali pogovorno than me), he is my junior by three years
    povreči, imeti, dobiti mláde (o živalih) to bring forth young, to litter, (o psici) to have pups, to whelp, (o medvedki) to cub
  • motíti to disturb; to inconvenience; to intrude (koga on someone); to trouble; (spanje) to interrupt; (radio) to jam; (posegati v) to interfere with; to violate; (nadlegovati) to inconvenience

    motíti se to be mistaken (v kom in someone
    v čem about something), to err
    kaj vas moti? what is troubling you?, what is upsetting you?
    vas moti, če kadim? do you mind if I smoke?
    zelo se motiš you're badly mistaken
    ne pustite, ne dajte se motíti! don't let me disturb you!
    oprostite, da vas motim! excuse my disturbing (ali troubling) you!
    upam, da ne motim? I hope I'm not disturbing (ali bothering) you, I hope I'm not in the way
    obžalujem, toda moram vas še enkrat motíti I am sorry, but I shall have to trouble you again
    nekoliko se motite you are slightly mistaken
    če se ne motim if I am not mistaken, unless I am mistaken
    ne daj se motíti! do not inconvenience yourself!
    motíti se je človeško to err is human
    motiš se! (si na napačni sledi!) you are barking up the wrong tree
    ali motim? am I in the way?, am I intruding?
  • muhast (-a, -o) launenhaft, launisch; Launen unterworfen; kapriziös; (enkrat tak, drugič drugačen) wetterwendisch
  • inter. (izraža presenečenje, nejevoljo) e, ed ecco; tac:
    videti je bil tako zdrav, na, pa ga ni več med živimi sembrava così sano ed ecco che non è più tra i vivi
    enkrat samkrat sem prečkal rdečo, na, in že me je oglobil prometnik una sola volta sono passato col rosso e tac! il vigile mi aspettava con la multa
  • nadlegováti to molest, (motiti) to trouble, to bother, to annoy, to worry, to pester; pogovorno to plague; to vex; (nehoté) to inconvenience, to disturb; (s prošnjami) to importune

    nadlegováti koga z vprašanji to ply someone with questions
    če vas ne nadlegujem if I'm not being a nuisance (ali a bore)
    obžalujem, da vas toliko nadlegujem I'm sorry to give you so much trouble
    oprostite, da vas še enkrat nadlegujem excuse my troubling (ali bothering) you once more
    ne nadleguj me kar naprej! don't keep on bothering me!
  • ne no

    ne in še enkrat ne! ¡no y no!
    kajne? ¿verdad?; ¿no es verdad?
    res ne? ¿de verdad que no?
    le tega ne! ¡todo menos eso!
    ne mnogo no mucho
    ne več ya no
    ne več in ne manj ni más ni menos
    ne več kot nada más que
    še ne todavía no
    (jaz) tudi ne (yo) tampoco
    ne da bi jaz vedel no que yo sepa
    ne da bi ... sin que (subj)
    ne le (ampak tudi) no sólo (ali no solamente) (sino también)
  • nobenkrat [ê] keinmal, nicht ein Mal
    enkrat ni nobenkrat einmal ist keinmal
  • nobênkrat pas une seule fois

    enkrat ni nobenkrat une fois n'est pas coutume
  • odzvánjati (-am) | odzvoníti (-ím) imperf., perf.

    1. rispondere al suono delle campane; suonare (campana)

    2. (udarjati) suonare, battere l'ora

    3. pren. echeggiare, risuonare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odzvoniti komu, čemu essere finita per uno
    vsakomur enkrat odzvoni prima o poi ognuno deve morire
  • opáriti to scald

    opáriti se to get scalded
    kdor se enkrat opari, se še mrzle vode boji once bitten twice shy, a burnt child dreads the fire
  • ôsel ass; (sivec) donkey; he-ass, jackass, jack; VB žargon moke, narečno cuddy; ZDA burro; figurativno (bedak) ass, jackass; duffer, dunce, ZDA mutt

    ôsle komu pokazati (figurativno) to put one's fingers to one's nose at someone, to thumb one's nose at someone, to make a long nose at someone
    ne bodi tak ôsel! don't be an ass!
    ôsel gre samo enkrat na led even a fool learns by bitter experience
    priti s konja na ôsla (figurativno) to come down in the world
  • ôsel (ôsla) m

    1. zool. asino, ciuco, somaro (Equus asinus):
    osel riga l'asino raglia
    jahati na oslu cavalcare l'asino
    natovorjen kot osel carico come un asino
    trmast kot osel testardo come un mulo
    to ti je kronan osel un asino calzato e vestito

    2. pren. asino, somaro:
    kakšen osel sem bil, da sem verjel che asino sono stato a credere
    molči, osel zitto, asino che non sei altro
    pog. kazati komu osle fare sberleffi a uno, sbeffeggiare qcn.
    PREGOVORI:
    kjer osel leži, tam dlako pusti la persona incivile si riconosce dai segni che lascia
    osel gre samo enkrat na led l'asino dov'è cascato una volta, non ci ricasca la seconda
  • pès (psà) m

    1. cane:
    pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
    dražiti psa stuzzicare il cane
    voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
    ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
    pes maha z repom il cane scodinzola
    biti lačen kot pes avere una fame da lupi
    biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
    pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
    pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
    ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
    preganjati kot psa perseguitare come cani
    pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
    zebe me kot psa ho un freddo cane
    pozor, hud pes attenti al cane
    čistokrvni pes cane di razza
    hišni pes cane domestico
    lavinski pes cane da soccorso
    lovski pes cane da caccia
    pastirski pes cane pastore
    potepuški pes cane randagio
    službeni pes cane poliziotto
    pes čuvaj cane da guardia, mastino
    lov. pes sledec cane da seguito

    2. (v medmetni rabi)
    ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
    pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato

    3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
    morala je na psu il morale è bassissimo
    hrana je pod psom si mangia da cani
    vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
    vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
    nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
    česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
    pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
    gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
    počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
    zool. morski pes pescecane, squalo
    zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
    astr. Veliki pes Cane Maggiore
    zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
    PREGOVORI:
    dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
    izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
    ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
    pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
    enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria
  • písati to write; (beležiti) to take down, to make a note (of), to make notes, to note down, to set down; (črkovati) to spell

    písati po nareku to write from dictation
    napačno písati besedo to misspell a word
    písati čistopis to make a fair (ali clean, final) copy
    písati koncept to write out a rough draft (ali copy)
    písati čitljivo (nečitljivo) to write legibly (illegibly)
    písati knjige to write books, to be an author
    ona lepo piše she writes a nice (ali good, bold) hand
    on grdo, nečitljivo piše he writes a cramped (ali niggling) hand
    písati note to copy out music
    písati na stroj to typewrite, to type
    še enkrat, ponovno písati to rewrite
    pravilno písati besedo to spell a word correctly
    kako se piše ta beseda? how do you spell this word?
    ta beseda se piše z -i- this word is spelt with an -i-
    slabó písati to write badly, to scrawl
    on ne piše, ampak čečka he writes an awful scrawl
    písati pismo s črnilom to pen a letter
    písati beležko s svinčnikom to jot down a note in pencil, to pencil a note
    kako se pišete? what is your name?
    kako pišete svoje ime? how do you spell your name?
    pisal se je Brown kot ti he was surnamed Brown like you
    obsežno, podrobno písati to write extensively, in detail
    písati o slovstvu to write on literature
    písati v običajni pisavi to write longhand
    písati stenografsko to write shorthand
    ne zna ne písati ne brati he is illiterate (ali analphabetic)
    piši mi par vrstic (ob priložnosti)! drop me a line (occasionally)!
    že dva tedna mi ni pisal I haven't heard from him for a fortnight (že pet tednov these five weeks)
    písati komu v dobro to put down to someone's credit
    dal mi je, reci in piši, 8 tolarjev he gave me precisely 8 tolars
    piši me v uho! (žargon) go and fly a kite!, let me alone!, leave me in peace!
  • písati escribir

    pisati po nareku escribir al dictado
    pisati z roko (s strojem, s tinto, s kredo, z nalivnim peresom) escribir a mano (a máquina, con tinta, con tiza, con estilográfica)
    pisati s svinčnikom escribir a (ali con) lápiz
    pisati na tablo escribir en la pizarra
    (ne)pravilno pisati escribir con (sin) ortografía
    pisati nečitljivo (tekoče, francosko) escribir con letra ilegible (de corrida, en francés)
    pisati na čisto (čistopis) escribir (ali poner) en limpio
    lepo pisati (pisava) tener buena letra, (stil) ser un buen escritor
    slabo pisati (pisava) tener mala letra, (stil) escribir mal
    pisati note (glas) escribir música
    kako se to piše? ¿cómo se escribe esto?
    še enkrat pisati escribir de nuevo, volver a escribir
    pisati si (dopisovati si) mantener correspondencia (s kom con alg), fam cartearse con alg
    to si piši za uho! fam ¡date por advertido!, ¡tenlo por dicho!
  • podnapis samostalnik
    1. ponavadi v množini (pri filmu) ▸ felirat, filmfelirat
    slovenski podnapisi ▸ szlovén filmfelirat
    angleški podnapisi ▸ angol felirat
    imeti podnapise ▸ feliratozott
    brati podnapise ▸ filmfeliratot olvas
    dodati podnapise ▸ felirattal ellát
    opremiti s podnapisi ▸ felirattal ellát
    film s podnapisi ▸ feliratozott film
    Ja, enkrat za spremembo mora tudi ameriško občinstvo brati podnapise. ▸ A változatosság kedvéért most az amerikai közönségnek kell filmfeliratokat olvasnia.

    2. (komentar; naslov) ▸ képaláírás, felirat
    podnapis k sliki ▸ képaláírás
    podnapis k fotografiji ▸ képaláírás
    Sopomenke: podnaslov
  • pogore|ti1 [é] (-im) ogenj: herunterbrennen, niederbrennen; stavba, mesto ipd.: in Flammen aufgehen, abbrennen, in Rauch und Flammen aufgehen
    figurativno trikrat seliti pa enkrat pogoreti dreimal umgezogen ist einmal abgebrannt
  • pogréti to warm up; to hot (up)

    pogréti jed to warm up a meal
    pogréti kavo to reheat (ali to warm up) coffee
    pogréti krožnike to warm the plates
    pogréti se pri ognju to have a warm at the fire
    malo se pogréti to have a little warm (ali warm-up)
    še enkrat pogréti mleko to warm the milk up again