Franja

metalloid [métəlɔid]

1. samostalnik
kemija nekovina; element, ki ima lastnosti kovine in nekovine (bizmut)

2. pridevnik
metaloiden, nekovinski

momént moment moški spol , instant moški spol ; (faktor) facteur moški spol , élément moški spol ; (okoliščina) circonstance ženski spol

psihološki moment moment psychologique
vrtilni moment moment (ali couple moški spol) de rotation
vztrajnostni moment moment d'inertie
v zadnjem momentu au dernier moment (ali instant)
moment, prosim! un moment, s'il vous plaît!

nātūra -ae, f (nāscī)

I.

1. abstr. rojstvo: naturā tu illi pater es, consiliis ego Ter., si est tuus naturā filius Ci., naturā frater, adoptione filius L., naturā calamitosus Cu.

2. meton. konkr. rodilo (moško, žensko, živalsko): Varr., Mercurii Ci., matronae Ci., obscenius excitata Ci., obsignatam habere naturam Ci. —

II. meton.

1. natura natura = naravna (fizična) kakovost, naravna lega, ustroj, ureditev, zgradba, sestava, oblika, pojava, (naravna) zmožnost, sposobnost, svojstvo, bistvo: aëris, animi Lucr., loci, montis C., locus naturā et opere munitus C., quae (sc. urbs Syracusae) cum manu munitissima esset, tum loci naturā terrā ac mari clauderetur Ci., n. rerum et locorum Ci., n. fluminis C. smer, tok, vis et natura divina Ci. bistvo in naravna kakovost, suā naturā laudabile Ci. po svojem bistvu, tanta firmitudo et ea rerum natura C. bistvo vsega, naturae rerum H. naravne lastnosti (bistvo) stvari, naturam studio vincere C. prestopiti meje človeške narave = delati preko svojih moči, delati z nečloveškim naporom, delectus suā naturā gravis T. že sam(o) po sebi; occ. postava, podoba, oblika: tametsi bona natura est Ter., insula naturā triquetra C., n. serpentium S., arbor excussis cuneis in suam naturam revocata Val. Max. v naravno (prvotno) podobo (obliko), natura deest margaritis T. manjka naravna lepota, exiguae naturae homo Macr.

2. narava (natura) = duševna kakovost, duševnost, nrav, čud, prirojena (duševna) lastnost (zmožnost, sposobnost, svojstvo), kri = temperament, narava, nravi, značaj, mišljenje, miselnost, osebnost, individualnost, prirojen čut, naravni čut, naravno čustvo, naravna potreba, naravni nagon (nagib): praeter naturam Ter. proti svoji naravi, loqui, ut natura fert Ter. naravno, odkritosrčno, homo difficilimā naturā N., tristi et reconditā naturā Ci. krutost njegovega značaja = prirojena krutost, versare suam naturam Ci. naravo, značaj, čud, homines naturā (značaj), consuetudine (občevanje), disciplinā (omika) lenissimi Ci., naturā victus Ci. po naravnem čutu, tam naturae aptum Ci. (prim.: quae naturae sentit apta Val. Max.), natura moresque C., nonnullos rebus Gallicis favere natura cogebat C. prirojena ljubezen do domovine, omnes homines naturā libertati student C. po naravnem nagonu, naturā optimus Sen. ph. prav (zelo, nadvse) dobrosrčen, solā mentis naturā ducti Q. le po naravnem razumu, nec tuae naturae est Plin. iun. in nasprotuje tvojemu značaju, in ni v skladu s tvojim značajem; preg.: bene facere iam ex consuetudine in naturam vortit S. je prešlo v naravo, naturam expellas furcā, tamen usque recurret H. četudi naravo izženeš z vilami = četudi skušaš svoj značaj siloma spremeniti, (= sl. „zastonj pasjo taco vlečeš na mizo“), facere sibi naturam rei Q. spremeniti si kaj v drugo naravo = narediti si za del značaja.

3. naravni red (pogosto v zvezi z rerum stvari sveta)
a) naravna ureditev (naravni ustroj) sveta, naravni razvoj (stvari), tek (po)zemeljskih stvari, svetovni red, svetovna ureditev, naravni zakon (zakon narave): natura rerum non patitur Ci., cotidie delabi ad naturam rerum Ci. v naravni tek stvari, secundum naturam vivere Ci. v skladu z naravo (naravnim zakonom), naturā est insitum, ut quem timueris, semper oderis Ci., hoc exigit ipsa naturae ratio, quae est lex divina et humana Ci., naturam ipsam explere satietate vivendi Ci. z dovolj dolgim življenjem zadostiti naravnemu zakonu, naturae satisfecit Ci. ali pater naturae concessit S. (oboje evfem. =) je umrl, natura rerum publicarum Ci. ali n. civitatum N. naravni razvoj; naturae est z inf. = naravi je lastno (svojsko), lastnost narave je: naturae est potioribus deteriora submittere Sen. ph.
b) umna ureditev sveta, preudarno uravnavanje, umnost, pravilnost, red, urejenost: mundus naturā administratur Ci.
c) narava, naravnost, možnost: in rerum naturā est Ci. ali in rerum naturam cadit Q. možno je, (mogoče) je, utegne biti.
d) prirojena sila, moč, tvornost, dejavnost, ustvarjalnost: n. rei, deorum Ci.

4. narava
a) = vsemir(je), vesolje, vesoljstvo, vesoljni svet, stvarstvo (večinoma v zvezi z rerum, ki se ne sloveni posebej): Cleanthes autem … tum ipsum mundum deum dicit esse, tum totius naturae menti atque animo tribuit hoc nomen Ci., de natura rerum disputant C. o bistvu stvarstva, quae (sc. Venus) quoniam rerum naturam sola gubernas Lucr., rerum naturam peragrare Sen. ph. izsledujoč preiti.
b) naravna sila (kot pooseb. bitje, kot ustvarjajoče božanstvo): naturam fautricem habere N., maleficam naturam nactus N. (gl. nancīscor), quid enim aliud est natura, quam deus et divina ratio mundo inserta Sen. ph.
c) = (kakor gr. φύσις) vrsta, pleme, rod: n. animantum Lucr.

5. bitje, stvar, prvina, prasnov, pratvar, element, podstat: haec terrena mortalisque natura Ci., de naturis hic sentiebat Ci. o (štirih) prvinah (prasnoveh), quintam quandam (sc. poleg štirih) naturam esse censet Aristoteles Ci., ex duabus naturis conflata Ci., prim.: naturas rerum (prave stvari) esse, non figuras Ci.

6. zgradba, sestava, ustroj, organ: natura subiecta stomacho Ci., his naturis amplificatur sonitus Ci.

netívo matière ženski spol inflammable ; figurativno attisement moški spol , cause ženski spol susceptible de provoquer une conflagration, élément moški spol de conflagration

osnóva base ženski spol , élément moški spol (de base) ; (tkalstvo) chaîne ženski spol ; figurativno fondement moški spol , principe moški spol

brez osnove sans fondement
na osnovi sur la base de, en partant de, en vertu de
na tej osnovi à ce titre
na osnovi enakopravnosti sur un pied d'égalité, à titres égaux
na kakšni osnovi? à quel titre?
osnove marksizma les principes moški spol množine du marxisme
osnove matematike éléments moški spol množine de mathématiques
trditev nima osnove cette affirmation ženski spol est dénuée de tout fondement
določiti cene na osnovi ponudbe in povpraševanja flxer les prix sur la base de l'offre et de la demande
ne imeti trdne osnove pécher par la base
postaviti osnovo jeter (ali poser) les fondements

paládij m (planet Palas) paladij, paladijum, element

pila ženski spol vodno korito; krstni kamen; kropilni kamen, kropilnik; kup; elektrika element; oporni (mostni) steber

pila agotada (el) izčrpan element
pila de baño kopalna kad, banja
pila galvánica galvanski člen
nombre de pila krstno ime
sacar de pila, tener en la pila a alg. zastopati (krstnega) botra

pile [pil] féminin

1. kup, skladanica

2. mostni steber

3. électricité baterija, element; reaktor

4. populaire batine; popoln poraz

5. zadnja stran kovanca

à deux heures pile točno ob dveh
pile atomique atomski, jedrski reaktor
pile sèche električna baterija
s'arrêter pile (populaire) nenadoma se ustaviti
donner une pile à quelqu'un premikastiti koga
flanquer une pile à quelqu'un pretepsti, premagati koga
jouer à pile ou face metati novec v zrak
mettre en pile zložiti v skladanico, na kup
tomber pile priti ob pravem času; vieilli pasti na hrbet
ça tombe pile to pride ravno prav

postávka élément moški spol , article moški spol (d'un compte) , (znesek) somme ženski spol , (računska) article de compte (ali de facture) , poste moški spol, (matematika) lemme moški spol

aktivna postavka (knjigovodstvo) poste actif
aktivna, pasivna postavka (komercialno) élément d'actif, de passif
dolgovna, debetna postavka (knjigovodstvo) poste débiteur

prásnóv element, primordial substance; literatura raw material, basic elements; filozofija ylem

prásnóv matière ženski spol première ; kemija élément moški spol

prekucúh élément moški spol (ali esprit moški spol) subversif; révolutionnaire moški spol, popularno chambardeur moški spol

prevrátnik révolutionnaire moški spol , élément moški spol subversif

principe [prɛ̃sip] masculin načelo, princip; začetek, vir; temelj; element; temeljna resnica; (naravni) zakon; chimie (osnovna) sestavina; pluriel moralna načela, življenjska pravila; smernice

dans le principe v začetku, prvotno
dès le principe takoj od začetka, od vsega početka
en principe v načelu; v teoriji
par principe načeloma
sans principes breznačelen, brezvesten
principe d'Archimède Arhimedov zakon
principe vital življenjsko načelo
avoir pour principe imeti za načelo
être à cheval sur les principes (figuré) jahati na načelih

prīncipium -iī, n (prīnceps)

I.

1. začetek, izvir, izvor, počelo: Ter., V., Cu. idr., ex principiis oriuntur omnia Ci., nec principium nec finem habere Ci., hinc omne principium, huc refer exitum H., in principio dicendi (govora) Ci., stetit apud principium (pri začelju) pontis T., principium capessere T. zače(nja)ti, principium ducere a re Ci. začetek izvajati (izpeljevati) od česa, zače(nja)ti kaj, principium ducere ab aliquo O. rod šteti od koga, izvirati od koga, biti rodu koga; pogosto abl. prīncipiō v začetku: principio semper vigilavi Ci., veris S. fr., L., anni, belli, orationis L.; toda: Cato scripsit in principio originum suarum Ci. ali in principio totius summae L. v uvodu celotnega očrta (= svojih Izvorov (Origines)), principio atque Pl. brž ko, a principiis Ci. od začetka, spočetka, sprva; occ. začenjajoči = začetnik (začetnica): Faucia curia fuit principium L. je začela (glasovanje), je prva glasovala, Graecia principium moris fuit O. Grki so začetniki (so začeli), mihi Belus avorum principium Sil. Bel(us) je začetnik mojega rodu (je moj prednik).

2. meton.
a) podstava, osnova, podlaga, temelj, tudi prvina, element: id est principium urbis Ci., quattuor genera principiorum Ci., omnium rerum principium aqua Vitr., principia rerum, iuris Ci., principia naturae ali naturalia Ci. izvirni nagoni.
b) prvo mesto, prvenstvo: principium columenque omnium rerum pretii margaritae tenent Plin. prvo in najvišjo ceno; occ. (= gr. ἀρχή) vladavina, vladarstvo, oblast: Tert. —

II. (kot voj. t.t.) principia

1. prve vrste, prvi redovi, vojaki sprednje (sprednjega dela) vojske, čelo vojske: aciem transversis principiis in planum ducit S., equites post principia collocat L., primani stratis unaetvicensimanorum principiis aquilam abstulere T.; šalj.: hic ero post principia, inde omnibus signum dabo Ter.

2. glavni (osrednji) prostor, glavni stan v ostrogu okrog poveljnikovega šotora, kjer so imeli govore in vojna posvetovanja: principia castrorum Iust., iura reddere in principiis L., centuriones in principia vocat T.; o grškem taboru (ostrogu): statuit tabernaculum in principiis N.

prvin|a ženski spol (-e …) das Element; kemija das Element, der Grundstoff

prvína element; primary (ali parent) material; primary matter; (prasnov) filozofija ylem

prvína élément moški spol, (kemija) corps moški spol simple ; (prvi pridelek) primeur ženski spol ; (prva prireja) prémices ženski spol množine

prvína ž
1. prvina, prvi rod, prvi plod
2. element: kemične -e

prvína -e ž., елеме́нт -а ч.