Franja

twinling [twínliŋ] samostalnik
jagenjček dvojček

twinned [twind] pridevnik
kot dvojček rojen; združen; zrasel (kristal)

vopīscus -ī, m (etim. nepojasnjena beseda; izpeljava iz gr. ὄπισϑε „za (kom), pozneje“ ni prepričljiva) dvojček drugorojenec, ki je preživel prvorojenega dvojčka: Non., Isid., pariendi tempora per inlustria exempla a mensibus VII ad XIII signa sexus in gravidis pertinentia ante partum monstruosi partus excisi utero qui sint vopisci de conceptu hominum Plin., vopiscos appellabant e geminis qui retenti utero nascerentur altero interempto abortu Plin. — Kot rimski priimek Vopīscus -ī, m Vopísk: Varr., L. Poseb. znana sta

1. Iulius Caesar Vopiscus Julij Cezar Vopisk, ki ga je Cicero(n) večkrat uspešno zagovarjal: Ci., Plin.

2. Flavius Vopiscus Flavij Vopisk, Sirakužan, rimski zgodovinopisec, ki je živel ob koncu 3. stol. po Kr.

двойняшка m f dvojček, dvojčica

Bitiās -ae, m (Βιτίας) Bitija,

1. Trojanec, Alkanorjev sin in Pandarov brat dvojček, Enejev tovariš: V.

2. neki Tirec na Didoninem dvoru: V.

brat samostalnik
1. (sorodnik) ▸ testvér, fiútestvér, fivér
2. (pripadnik skupine) ▸ hittestvér, testvér, társRusija, slovanska velesila, ima torej jasno dolžnost, da pomaga malim slovanskim bratom. ▸ Oroszországnak, a szláv nagyhatalomnak tehát elemi kötelessége, hogy segítsen nekünk, szláv kistestvéreinek.

3. (pripadnik verskega reda) ▸ barát, hittestvér, testvér
4. (sorodna stvar) ▸ testvérPrototip novega BMW serije 3 je sicer še zamaskiran, a njegove poteze nakazujejo, da bo podoben večjemu bratu serije 5. ▸ A 3. szériás új BMW prototípusa egyelőre még rejtett, de jellemzői arra utalnak, hogy hasonló lesz az 5. szériás nagy testvéréhez.

frāter, frātris, m (prim. osk. fratrúm = umbr. fratrum, fratrom = lat. fratrum, gr. φράτηρ, φράτωρ član fratrije (bratovščine), sl. brat = got. brōthar = strvnem. bruoder = nem. Bruder = ang. brother)

1. brat: frater cum sorore cubitavit Ci., uxoris frater Ci., Suet. svak, ženin brat, uxor fratris L. svakinja, bratova žena (jetrva), fratris filia Sen. ph. nečakinja, fratres cum fratribus C., consulis frater matre eadem genitus L. rodni brat, geminus fr. Pl., Pers. brat dvojček, gemini fratres Ci., V., L., O., Suet. ali fratres gemini Ci., H. = fratres gemelli O. brata dvojčka; occ. = Dioskura O. = dii fratres Suet., trigemini fratres L. bratje trojčki, germani fratres Pl., Ci., L. prava (rodna) brata, pravi (rodni) bratje, fratres uterini Cod. I. rodni bratje po eni materi; tudi o živalih: Cyprio velox cum fratre Lycisce O.; o rečeh: positi ex ordine fratres O. knjige enega (istega) pisca.

2. v pl.
a) sorojenci, bratje: fratres Aetnaei V. = Kiklopi, fratres coniurati V. = Giganti.
b) brat in sestra, bratje in sestre: Eutr., Icti., fratrum non incestus, sed incustoditus amor T. (o Silanu in njegovi sestri Kalvini).

3.
a) bratranec, bratič; s celotnim izrazom: frater patruelis „brat po stricu“, torej sin očetovega brata: frater patruelis et socer, F. Torquatus Ci., L. Cicero frater noster, cognatione patruelis, amore germanus Ci.; potem v povezavi samo frater: Iust., heredem Cn. Magium fratrem reliquit A. Aurius Ci., (Achilles) frater erat: fraterna peto O. (prim. O. Heroid. 8, 28), fratris cari flebile discidium Cat., Cotye fratre interfecto T., quas (insidias) Gotarzes fratri patefecit T.
b) (krvni) sorodnik sploh: Metellus frater inimici (Clodii) Ci. (bratranec po materi), agitans discordia fratres V., perfusi sanguine fratrum V., et sceleris pudet fratrumque H., Numida gratias de fratris (svakovega) filio remisso agit L., Suessiones fratres consanguineique Remorum C.

4.
a) kot ljubkovalna beseda (bratovski) prijatelj, bratec: volo, mi frater, fraterculo tuo credas Timarchides ap. Ci. (Orat. in Verrem 3, 66, 155), „frater“, „pater“ adde; ut cuique est actus, ita quemque facetus adopta H., vis, frater, ab ipsis ilibus? Iuv.; o ljubimcu: Tib., Mart., cum istius mulieris viro — fratre volui dicere Ci.; o živalih: salve frater (tako pravi osel merjascu pri Ph.).
b) brat kot jur.(držpr.) častni naslov, zavezni brat, pobratim: non modo hostes, sed etiam fratres nostri Aedui Ci., Aedui fratres consanguineique nostri saepenumero a senatu appellati Ci.,
c) kot nom. propr. Fratres Bratje, ime gora v Mavretaniji zaradi njihove medsebojne podobnosti: Mel., Plin.

jumelé, e [žümle] adjectif spojen, dvojen

maison féminin jumelée hiša dvojček
pneus masculin pluriel jumelés dvojna pnevmatika
villes jumelées pobrateni mesti

kristal¹ moški spol (-a …) der Kristall (kremenov Quarzkristall, svinčev Bleikristall, čašasti Becherkristall, snežni Schneekristall, umetni Zuchtkristall)
…kristala Kristall-
(dvojček der Kristallzwilling, habitus die Kristalltracht, der Kristallhabitus, središče Kristallmittelpunkt)
…kristalov
(gojenje die Kristallzüchtung, kombinacija die Kristallkombination, merjenje die Kristallometrie, die Kristallmessung)

line¹ [lain] samostalnik
črta, linija, poteza; guba, brazda (na obrazu, roki)
matematika črta (zlasti premica)
geografija ekvator, poldnevnik, vzporednik; smer, pot (avtobusna, železniška) proga, tir
množina obris, kontura, oblika
množina načrt (ladje), osnutek, plan
množina načela, smernice, navodila; način, metoda, postopek; meja, mejna črta (tudi figurativno)
vrsta, niz, rep (ljudi); soglasje; rod, veja, koleno, pokolenje
tisk vrstica; kratko sporočilo, kratko pismo; stih, pesmica (upon s.th. to s.o.)
množina, britanska angleščina latinski stihi, ki jih mora dijak prepisati za kazen, kazenska pismena naloga
množina, gledališče tekst vloge, vloga
množina, pogovorno poročni list
pogovorno poročilo, pojasnilo
množina usoda; stroka, področje, panoga; telefonska, telegrafska linija
tehnično vod
ekonomija sortiment, blago, predmet
množina serijsko blago
vojska (bojna) linija, vrsta, fronta, frontne čete, šotori ali barake v taboru; vrv, konopec; žica, kabel

the Line ekvator
line of sight kamor seže pogled
line of vision horizont, obzorje; vojska vizirna črta
hung on the line (slika) obešena v višini oči
figurativno all along the line; ali down the line na celi črti
the line of least resistance linija najmanjšega odpora
on the dotted line v vrsti, ki je namenjena za podpis
on the line na meji, politika na liniji
line of fate (fortune, heart, life) črta usode (sreče, srca, življenja) na roki
to stand in line stati v repu (vrsti)
britanska angleščina up (down) line (vlak) v (iz) London(a)
the Southern line južna železnica
bus line avtobusna proga
double line dvotirna proga
single line enotirna proga
main (ali trunk) glavna proga
branch line stranska proga
on the lines laid down by the chairman po smernicah, ki jih je postavil predsedujoči
along these lines po teh navodilih, smernicah
along general lines po splošnih smernicah
line of argument dokazni postopek
to take (ali keep to) one's own line ukrepati po svoje, držati se svoje poti
to take a strong line (with s.o.) biti čvrst, neomajen (do koga), vztrajati
to take the line that zavzeti stališče, da; biti mišljenja, da
dont' take that line with me z menoj ne ravnaj tako
lines of responsibility pristojnosti
to take the line postaviti se na stališče
in line of duty pri opravljanju dolžnosti
out of line iz črte, ne na črti; figurativno nesoglasen, nezdružljiv; iz ravnotežja
that's s.th. out of (ali not in) my line to mi ne leži, ne spada v mojo stroko
to come (ali get, fall) into line (with) prilagoditi se (komu, čemu), ravnati se po
to overstep the line of good taste prekoračiti mejo dobrega okusa
to draw the line (at) povleči mejo (pri)
I draw the line at that to se pri meni neha
to toe the line spoštovati predpise; politika biti na liniji
to give s.o. line enough popustiti uzde, pustiti komu proste roke
to go over the line prekoračiti mejo, mero
in line with skladno z
ameriško, figurativno to be in line for pričakovati (službo), upati na
to be in line with soglašati s, z
to bring s.o. into line (with) spraviti v sklad s, z; politika pridobiti koga k sodelovanju
ameriško, pogovorno to go down the line for zavezati se za kaj (na celi črti)
the male line moški potomci
in the direct line neposredni potomci
to read between the lines brati med vrsticami
to drop s.o. a line napisati komu par vrstic
to get a line on dobiti poročilo o čem
gledališče to study one's lines učiti se vloge
marriage lines poročni list
pogovorno hard lines težka usoda, "smola", nesreča
the line is engaged (ali busy) telefonska linija je zasedena
to hold the line ostati pri telefonu
ameriško party line dvojček (telefon)
on strictly commercial lines na čisto komercialni bazi
ekonomija line of goods vrsta blaga, naročilo zanj
vojska line of fire strelska bojna vrsta
vojska behind the enemy's lines za sovražnikovimi vrstami
vojska line of battle frontna linija
vojska line of defence obrambna linija
vojska to go up the line iti v frontno linijo
vojska to draw up in line; ali to form (wheel into) line stopiti v vrsto
vojska the line regularne čete
navtika line abreast bojna linija vzporedno postavljenih ladij
navtika ship of the line linijska ladja
fizika line of force magnetna silnica
in the line of glede na
somewhere along the line ob neki priliki, v gotovem trenutku
figurativno to keep to one's line iti premočrtno
figurativno by (rule and) line natančno, precizno
to get off the line iztiriti
hook, line, and sinker popoln(oma)
to have s.o. on a line pustiti koga v negotovosti

maison [mɛzɔ̃] féminin hiša; dom; hišno osebje, služinčad; hišna skupnost; dinastija; (= maison de commerce) trgovska hiša, podjetje, tvrdka, firma, trgovina; adjectif doma narejen, domač, familier izvrsten; adverbe zelo

à la maison doma, domov
maison d'accouchement porodnišnica
maison affiliée podružnično podjetje
maison d'agriculture poljedelska zadruga, podjetje
maison d'aliénés, de fous umobolnica, norišnica
maison d'ameublement trgovina s pohištvom
maison à appartements (multiples) (več)stanovanjska, etažna hiša
maison d'arrêt preiskovalni zapor, jetnišnica
maison de banque bančno podjetje
maison en bois, blindée lesena hiša, brunarica
maison de campagne podeželska hiša
maison scolaire šolski, otroški počitniški dom
maison centrale, de correction, de force, de réclusion kaznilnica, jetnišnica, zapor, ječa
maison de chasse lovska hiša
maison close bordel, javna hiša
maison de commission komisijska trgovina
maison de confection konfekcijska, oblačilna trgovina
maison de convalescents okrevališče
maison de couture modni (šivalni) salon
maison d'éditions založba
maison d'éducation vzgojni zavod; internat
maison élevée stolpnica
maison d'enfants dom za otroke
maison d'exportation, d'importation izvozno, uvozno podjetje
maison à une, pour une seule famille enodružinska hiša
maison de garde-voie (železniška) čuvajnica
maison d'habitation stanovanjska hiša
maison individuelle individualna hiša
maison de jeu igralnica
maison jumelée hiša dvojček
maison de location večja hiša z več(najemninskimi) stanovanji
maison de maître gosposka hiša
maison mère hiša, v kateri se je firma ustanovila; glavna trgovina
maison mitoyenne vrstna hiša
maison mortuaire hiša žalosti; mrtvaška veža
maison de passe prenočišče; gostilna slabega slovesa
maison pénitentiaire poboljševalnica, prisilna delavnica
maison de peuple županstvo
maison portative; préfabriquée, démontable montažna hiša
maison de prêt zastavljalnica
maison publique, de tolérance javna hiša, bordel
maisons en rangée vrstne hiše
maison de rapport najemninska hiša
maison religieuse samostan
maison de repos dom počitka, penzijon
maison de retraite dom za stare ljudi, za upokojence
maison de santé zasebna klinika
maison seigneuriale gosposka hiša, grašcina
maison sœur, affiliée podružnična trgovina, podjetje
maison de sport športna trgovina
maison à succursales multiples podjetje z več filialami, verižno podjetje
maison de vente à tempérament trgovina s prodajo na obroke
maison de ville mestna hiša, rotovž
maison pour week-end (hiša za) vikend
ami masculin de la maison hišni prijatelj
fait à la maison doma pečen, domač
gens masculin pluriel de maison služinčad
gens masculin pluriel de la maison (hišni) domačini, domači
îlot masculin, pâté masculin, rangée féminin de maisons blok hiš
maître masculin, maîtresse féminin de la maison hišni gospodar, gospodarica (gospodinja)
pâté masculin maison domača pašteta
règlement masculin de maison hišni red
tarte féminin maison domača, doma narejena torta (kolač)
aller à la maison iti domov
avoir 30 ans de maison biti 30 let pri istem podjetju
entrer, être en maison (dekle) stopiti v službo, biti v službi
être de la maison (nekako, tako rekoč) spadati k hiši
la maison est en faillite tvrdka, podjetje je v konkurzu
faire sa maison, se faire une maison ustvariti si, urediti si hišo, dom
rester à la maison, garder la maison ostati doma, ne iti iz hiše
tenir maison (figuré) imeti odprto hišo
tenir la maison gospodariti, gospodinjiti
les maisons empêchent de voir la ville (figuré) od samih dreves ni videti gozda

propéler screw propeller, propeller, pogovorno prop; (letalski) airscrew, propeller; (ladijski) (ship's) propeler (ali screw)

lopatica propélerja propeller blade
propéler dvojček twin-screw

semidetached [semiditǽčt] pridevnik
(o hiši) ki ima skupen zid samo z enim sosedom

semidetached house hiša dvojček

somnus -ī, m (iz *su̯epnos ali *su̯opnos, indoev. baza *su̯ep- spati; prim. skr. svápnaḥ spanec, sen, sanje = gr. ὕπνος [< *supnos] spanje, sen, skr. suptáḥ tisti, ki je zaspal, zaspavši, lat. somnium, insomnis, insomnium, sopor, sopire, sl. sen, sanja (sanje), sl. spati, lit. sãpnas sen, sanja, let. sapns, sapnis sanje)

1. sen = spanje, spanec: Pl., Ter., S., Cels., Cat., Sen. ph., Plin. iun. idr., dulcis V., Ap., facilis H., O. voljni (lahkotni) spanec (od tod pren.: somno mollior herba V.), lenis H., Sen. tr., levis H., gravis Sen. tr., trdo, altus H., trdno, altus et gravis Cu., altior Cu., altissimus L., pinguis O., Lucan. mirno, Endymionis Ci. = večno spanje, plebis H. zdravo spanje revežev (ki ga ne moti s slaščicami preobložen želodec), obenem tudi preprosta in zmerna hrana revežev, somni imago O. podoba v sanjah, sanja (sanje), somni expers Amm. brez spanja, nespečen, nespeč, somnum capere non posse Ci. ne moči (za)spati, somnum videre Ci. spati, somnum tenere Ci. ubraniti se spanja, somnum petere O., Q. iskati spanec = spat iti, dare se somno Ci. iti leč, uleči se spat, iti spat, zaspati, proficisci ad somnum Ci. ali in somnum ire Plin. iti spat, labi in somnum Petr. zaspati, somnos ducere spati: V.; tudi = sen (spanje, spanec) privesti, pripeljati, prinašati = uspavati: virgā (sc. Mercurius) somnos ducit O., pocula Lethaeos ducentia somnos H., somnum alicui afferre Ci. ep. (o pismu), somnum facere H., Plin. ali conciliare, concitare, gignere, parĕre Plin. (o uspavalih), somnus aliquem complectitur Ci. ali arripit Iust., adimere alicui somnum Ci. ali somnos H., aliquem somno privare Ci., homines somno altissimo premere L., somno graviore premi Plin., somno oppressus C. ali vinctus somno L. ali somno vincta O. trdno speč(a), oppressus inexcitabili somno Sen. ph. nevzdramno trdno speči, somno fessa Tib., alto et gravi somno sopitum esse Cu., somno consopiri sempiterno Ci., somnum coepi mentiri Petr. delal sem se, kakor da bi spal, somnum rumpere Sil. ali abrumpere V., Lucan., interruptum somnum recuperare non posse Suet. ne moči zopet zaspati, somno L. ali per somnum Ci., L., V., Iust., per somnos Plin. ali in somno Acc. ap. Ci., in somnis Enn., Pl., Ci., V. v snu, v sanjah, per dispositos, quos supra somnum habebat Cu. po ljudeh, ki jih je bil postavil za čuvarje svojega nočnega miru, sollicitus inter somnos quoque expavesco Sen. rh.; evfem. = smrtno spanje, smrt: ne somnus tibi longus detur H., ferreus V., frigidus Val. Fl., niger Sil., componit lumina somno Sil.; pooseb. Somnus -i, m Spanec, Sen, bog spanja, sin Ereba in boginje Noči ali (po Sen. tr.) boginje Astraje, brat dvojček boginje Smrti: Tib., Hyg. idr., levis aetheriis delapsus Somnus ab astris V., sunt geminae Somni portae V., placidissime Somne deorum O.

2. metaf.
a) zaspanost, dremotnost, dremavost, dremavica: Cels.; pren. nedelavnost, nedejavnost, lenoba, lenobnost: Plin. idr., corde relinquite somnum Enn., se somno … et delectationi natos arbitrantur Ci., Lentuli somnus et Cethegi temeritas Ci., mortales dedit ventri atque somno S., dediti somno ciboque T., somno et luxu pudendus incesserat T., somno indulsit T., in somnum a vigiliis conversa civitas Vell.
b) morska tišina, morski mir, pôkoj, spokòj: pigro torpebant aequora somno Stat., inbelli recubant ubi litora somno Stat.

3. meton.
a) čas spanja = noč: libra die (= diei) somnique pares ubi fecerit horas V., miscuerat lucem somno Sil.
b) sen = sanja, sanje: exterrita somno Enn. ap. Ci., promissa somni evolvit Sil., „nisi somnus est“, inquit, „en Persae“ Amm.

telefón telephone, phone; žargon blower

po telefónu by telephone, by phone
preko telefóna over the telephone (ali phone)
Gospod X. pri telefónu! Mr. X. here!, Mr. X. speaking!
telefón dvojček party line
telefón na kovance pay-phone, prepayment telephone
hišni telefón inter-office communication
ognjeni telefón signal fires pl
imate telefón (= telefonski aparat)? are you on the phone?
govoriti po telefónu to talk on the phone
ostanite pri telefónu! hold the line!
poklicati koga po telefónu to phone someone; to ring someone up, to give someone a ring
telefón zvoni! the phone's ringing!
telefón za te you're wanted on the phone, it's for you

γαμέω [Et. kor. gem, lat. geminus, dvojček; gener iz gemer (po gen-us). – Obl. fut. γαμῶ, γαμοῦμαι, aor. ἔγημα, ἐγημάμην, pf. γεγάμηκα, -μημαι; ep. ion. fut. γαμέω, aor. NT ἐγάμησα, fut. ep. med. γαμέσσεται (Il. 9, 394 stoji sedaj γε μάσσεται poiskal bo)] 1. act. a) o možu: (o)ženim se, poročim se, vzamem za ženo τινά, abs. Plut. Per. 7 obhajam (imam) ženitovanje; γυναῖκα εἰς οἰκίαν vzamem za ženo v hišo, γάμον γαμεῖν zakon skleniti, τινός s kom, τοὺς πρώτους (γάμους) ἐγάμεε Κύρου δύο θυγατέρας prvič in drugič se je oženil z dvema K. hčerama, λέκτρα βασιλέων γαμέω oženim se s kraljevo hčerjo, ἐξ ἐμεῦ γῆμαι vzeti ženo iz moje hiše; ὁ γεγαμηκώς oženjenec, poročenec; b) o ženi: NT omožim se, vzamem za moža; Evr. Med. 606 γαμοῦσά σε ko sem se s teboj omožila. 2. med. omožim se s kom τινί; o starših: dam hčer za ženo, omožim (hčer). 3. pass. ἡ γεγαμημένη omožena (žena).

διδυμᾱ́ων, ονος, ὁ (δίδυμος) dvojček.