Franja

Zadetki iskanja

  • márati (-am) imperf.

    1. (navadno z nikalnico) volere, desiderare:
    ne marati jesti non voler mangiare
    ne maram, da si tako pozno zunaj non voglio che tu stia fuori così tardi
    (eliptično) ne marati v šolo non voler andare a scuola

    2. (z nedoločnikom izraža, da dejanje ne nastopi):
    mokra drva ne marajo goreti la legna umida non arde

    3. pren. (biti pripravljen sprejeti, kar je povedano) volere:
    od tebe ne maram sočutja non voglio la tua compassione

    4. pren. (čutiti naklonjenost do koga, česa) amare, piacere:
    nikoli ni maral družbe non ha mai amato la compagnia
    ne mara pretiranega govorjenja i discorsi insulsi non gli piacciono

    5. pren. (zanimati se, meniti se za) curarsi di, interessare:
    ne maram za njene lepe besede i suoi bei discorsi non mi interessano
    ne maraj, vsak začetek je težak non te la prendere, ogni inizio è difficile
  • nakálati to split, to chop

    nakálati drva to chop up firewood
  • nažágati to saw (a desired amount of wood); to prepare by sawing

    nažagal je drva za zimo he sawed enough firewood for the winter
  • ógenj feu moški spol ; (požar) incendie moški spol ; (streljanje) feu moški spol , tir moški spol ; (iz pušk) fusillade ženski spol , (iz topov) canonnade ženski spol ; (gorečnost) ardeur ženski spol , chaleur ; ženski spol ; (zagon) fougue ženski spol , brio moški spol , élan moški spol , impétuosité ženski spol

    bengalični ogenj feu de Bengale
    kovaški ogenj feu de forge
    kratkotrajni ogenj feu de paille
    signalni ogenj feu (de signalisation), signal lumineux
    stražni ogenj feu de bivouac
    taborni ogenj feu de camp
    umetni ogenj feu d'artifice
    ogenj je izbruhnil, nastal le feu a éclaté, s'est déclaré
    ogenj gori, plapola, ugaša, žari le feu brûle, flamboie, est en train de s'éteindre (ali de mourir), brille (ali rougeoie)
    ogenj greje le feu (ré)chauffe
    ogenj tli pod pepelom le feu couve sous la cendre
    ogenj se hitro širi le feu se propage (ali s'étend) rapidement
    hiša je vsa v ognju la maison est tout en flammes
    kuriti, napraviti, narediti, prižgati, zanetiti ogenj faire du feu, allumer le (ali un) feu
    nalagati (drva) na ogenj mettre du bois sur le feu
    omejiti ogenj localiser le feu
    na majhnem (velikem) ognju à petit (grand) feu
    na malem ognju à feu lent
    peči pečenko na milem, močnem ognju cuire un rôti à feu doux, à feu vif
    podtakniti ogenj mettre le feu (à quelque chose), mettre quelque chose en feu
    pogasiti ogenj éteindre (ali étouffer, noyer) un feu
    vreči, zagnati na ogenj jeter au feu
    zavarovati proti ognju (požaru) assurer contre l'incendie
    varen pred ognjem à l'épreuve du feu
    (kadilci) prositi, dati, ponuditi ogenj demander, donner, offrir du feu à quelqu'un
    imate malo ognja? avez-vous du feu sur vous?
    (vojaško povelje) ogenj! feu!
    artilerijski motilni ogenj tir de harcélement
    koncentričen, križni, močan (gost, intenziven), nepretrgan; strojničen, zaporni ogenj feu (ali tir) convergent (ali de concentration), croisé, nourri (ali vif), continu (ali roulant), de mitrailleuse(s), de barrage
    protiletalski ogenj tir antiaérien
    ustavitev ognja cessation ženski spol du feu, le cessezle-feu
    bruhati ogenj (o topu, vulkanu) vomir le feu
    vzeti pod križni (v navzkrižni) ogenj prendre entre deux feux
    prenehati z ognjem, ustaviti ogenj cesser le feu
    grški ogenj (zažigalni) feu grégeois
    z ognjem in mečem (mettre) à feu et à sang, par le feu et le fer
    (figurativno) biti ves v ognju s'enthousiasmer pour, être en feu
    dati roko v ogenj za koga mettre la main au feu pour quelqu'un
    igrati se z ognjem jouer avec le feu
    imeti več železij v ognju avoir plusieurs cordes à son arc
    poslati koga po kostanj v ogenj se faire tirer les marrons du feu
    med dvema ognjema entre deux feux
    govoriti z ognjem parler avec animation
    peklenski ogenj feu d'enfer
    v ognju biti être en feu
    biti med dvema ognjema être pris entre deux feux
    iti v ogenj za koga se jeter au feu pour quelqu'un
    priliti olja v ogenj jeter (ali verser) de l'huile sur le feu
    podpihovati (razpihovati) ogenj souffler sur le feu
    kjer je dim, je tudi ogenj il n'y a pas de fumée sans feu
    podrezati ogenj (tudi konkretno) attiser le feu
  • péč1 (-í) f

    1. (za ogrevanje) stufa; (za peko) forno:
    peč na premog, plin, drva, nafto stufa a carbone, a gas, a legna, a nafta
    zakuriti peč accendere la stufa
    lončena, železna peč stufa di maiolica, di ghisa
    krušna peč forno del pane
    metal., obrt., gastr. električna peč forno elettrico; stufa elettrica (di riscaldamento)

    2. forno, fornace:
    cementna peč forno cementizio
    lončarska peč fornace, forno da vasaio
    pekovska peč forno da panificio
    pren. pri sosedovih se je peč podrla i vicini hanno avuto un bambino
    metal. jeklarska peč forno Martin Siemens
    komorna peč idrogenatore
    metal. plamenska peč forno a riverbero
    metal. talilna peč forno fusorio
    sušilna peč forno di essicazione
    upepeljevalna peč forno crematorio
    metal. visoka peč altoforno
  • pokadíti (-ím)

    A) perf. tr.

    1. fumare:
    pokaditi cigareto fumare una sigaretta

    2. agr. fumigare; rel. incensare

    3. pren. incensare, lusingare:
    pren. pokaditi mu z lepimi besedami incensarlo con belle parole
    pren. pokaditi komu (kaznovati) punire qcn.
    pren. pokaditi pipo miru fumare il calumet della pace, fare la pace

    B) pokadíti se (-ím se) perf. refl.

    1. intr. fumare

    2. tr. mandar fumo:
    drva so se pokadila la legna mandò fumo
    impers. pren. zbežal je, da se je kar pokadilo za njim è scappato a gambe levate
  • precepíti fendre, partager en deux ; (drevo) greffer (de nouveau)

    precepiti drva fendre du bois
  • precépiti hender; rajar; escindir ; (drevo) reinjertar

    precepiti drva rajar leña
  • sékati (-am)

    A) imperf.

    1. tagliare (la legna); tagliar via, abbattere; troncare, disboscare:
    gozd sekati na golo disboscare totalmente
    sekati glave decapitare, tagliare le teste

    2. (biti speljan čez) tagliare, incrociare, intersecare:
    cesta seka reko, železnico la strada supera il fiume, incrocia la ferrovia

    3. pren. (prekinjati določeno stanje) rompere, squarciare:
    svetloba seka temo la luce squarcia le tenebre

    4. pren. (udarjati) battere; ekst. sparare:
    veje so ga sekale po obrazu i rami gli battevano sul volto
    s puškami sekati po sovražniku sparare (coi fucili) ai nemici

    5. pog. sekati jo (iti) andare:
    sekati jo peš andare a piedi

    6. pog. sekati ga (počenjati neumnosti) fare sciocchezze, combinare guai, combinare pasticci, combinarne grosse:
    žena mu ga seka la moglie ne combina di tutti i colori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sekati besede, stavke staccare le parole, le frasi
    (z avtom) sekati ovinek tagliare la curva
    bil je tako potrpežljiv, da bi na njem lahko drva sekal aveva la pazienza, la capacità di sopportazione di Giobbe
    pren. brenclji so neusmiljeno sekali i tafani mordevano senza pietà
    mat. premica seka kot la retta taglia l'angolo

    B) sékati se (-am se) imperf. refl.

    1. stracciarsi (alle giunture)

    2. incrociarsi, intersecarsi; mat. intersecarsi:
    na vogalu se sekata Beethovnova ulica in Tržaška ulica all'angolo si incrociano via Beethoven e via Trieste
    mat. v težišču trikotnika se sekajo srednjice il baricentro del triangolo è il punto in cui si intersecano le mediane
  • seženjsk|i [é] (-a, -o) klafterlang
    seženjska drva das Klafterholz
  • skládati (-am)

    A) imperf.

    1. ammassare, ammucchiare, accatastare; disporre:
    skladati deske, drva accatastare tavole, legna

    2. muz. comporre

    B) skládati se (-am se) imperf. refl.

    1. armonizzare, combinare;
    ne skladati se contrastare

    2. conformarsi, essere conforme:
    prepis se sklada z izvirnikom per copia conforme, p.c.c.
  • štedílnik (-a) m cucina, fornello:
    štedilnik na drva cucina economica
    električni, plinski štedilnik fornello elettrico, fornello a gas
    prižgati, ugasniti štedilnik accendere, spegnere il fornello
  • tnálo (-a) n

    1. ceppo:
    sekati drva na tnalu spaccare la legna sul ceppo
    obtožujoče besede so padale po njem kakor sekira po tnalu le parole di accusa colpivano inesorabili

    2. legnaia

    3. pejor. salame, persona goffa:
    neroden kot tnalo maldestro, goffo come un salame
  • utekočinjeni naftni plin stalna zveza
    (gorivo) ▸ cseppfolyósított földgáz
    Najbližji nadomestek zemeljskega plina je utekočinjeni naftni plin, ki je stranski produkt pri predelavi nafte. ▸ A földgáz legközelebbi alternatívája a folyósított földgáz, ami az olajfinomítás mellékterméke.
    Če gledamo le prodajne cene, so trenutno najcenejša bukova drva, najdražji pa je utekočinjeni naftni plin. ▸ Ha csak az eladási árakat nézzük, jelenleg a bükkfa a legolcsóbb, míg a folyósított földgáz a legdrágább.
  • za2 prep.

    I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
    že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
    priti domov za dne venire a casa di giorno

    II. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
    skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
    zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

    2. (za izražanje smeri, cilja) per:
    ladja za Split la nave per Spalato
    avtobus za Maribor il pullman per Maribor

    3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
    ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
    potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
    izvedeti za novico venir a sapere la novità
    prošnja za podporo domanda di sussidio

    4. (za izražanje funkcije) da:
    biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

    5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
    zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
    nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
    občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

    6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
    imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
    veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
    izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

    7. (za izražanje namena) in, da, per:
    konj za jahanje cavallo da sella
    boj za obstanek lotta per l'esistenza

    8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
    imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
    vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
    imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

    9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
    imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
    pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

    10. (za izražanje količine časa) per:
    imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
    zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
    naročiti za osmo uro ordinare per le otto

    11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
    občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
    zaboj za drva la cassa della legna
    spored za nedeljo il programma della domenica
    lak za nohte smalto per le unghie

    12. (za izražanje načina)
    prodati za gotovino vendere per contanti
    bežati kot za stavo scappare a gambe levate
    govoriti sam zase parlare sottovoce
    za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
    krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

    13. (za izražanje vzroka) per:
    jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
    biti kaznovan za krajo essere punito per furto
    klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

    14. (za izražanje mere) di, per:
    za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
    umakniti se za korak ritirarsi di un passo

    15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
    plačati za brata pagare al posto del fratello
    prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

    16. (za izražanje podkrepitve) per:
    za božjo voljo per l'amor del cielo

    III. (z orodnikom)

    1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
    za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
    nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
    sedeti za mizo sedere a tavola

    2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
    za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

    3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
    za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
    najhujše je za nami il peggio è passato

    4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
    dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
    voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

    5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
    podedovati za očetom ereditare dal padre
    nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

    6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
    koprneti za kom spasimare per qcn.
    povpraševati za kom chiedere di qcn.
    žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

    7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
    težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
    gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

    8. (za izražanje vzroka) di, per:
    zboleti za gripo ammalarsi di influenza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
    pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
    pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
    hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
    pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
    pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
    biti za nadlego importunare, dar fastidio
    tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
    pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
    pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
    pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
    pren. biti za odstrel andare silurato
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
    pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
    pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
    pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
    pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
    pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
    pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
    pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
    prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
    pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
    pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
    pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
    pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
    pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
    pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
    pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
    za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina
  • zabòj (-ôja) m cassa:
    zaboj za drva, premog la cassa della legna, del carbone
    zaboj s strelivom cassa delle munizioni
    zaboj piva una cassa di birra
  • zagózda (-e) f

    1. cuneo; bietta; calzatoia:
    cepiti drva z zagozdo spaccare la legna con biette
    podložiti pod kolo zagozdo mettere sotto la ruota una calzatoia

    2. teh. cuneo

    3. pren. pezzo (di pane, formaggio)

    4. (prometna zagozda, prometni zastoj, zamašek) imbottigliamento, ingorgo, congestione
  • zima samostalnik
    1. (letni čas) ▸ tél
    mrzla zima ▸ hideg tél
    Eni najhujših suš v stoletju je sledila mrzla zima. ▸ Az évszázad egyik legnagyobb aszályát hideg tél követte.
    huda zima ▸ zord tél
    ostra zima ▸ kemény tél
    mila zima ▸ enyhe tél
    dolga zima ▸ hosszú tél
    suha zima ▸ száraz tél
    zgodnja zima ▸ korai tél
    zima brez snega ▸ hó nélküli tél, hómentes tél
    preživeti zimo ▸ telet átél, áttelel
    konec zime ▸ tél vége
    drva za zimokontrastivno zanimivo téli tüzelő
    obutev za zimokontrastivno zanimivo téli lábbeli
    kolekcija za zimokontrastivno zanimivo téli kollekció
    priprave na zimo ▸ felkészülés a télre
    na zimo ▸ télre, télire
    prava zima ▸ igazi tél
    V vas se odpravita le poredko, vendar se zdi, da se bosta na zimo morala preseliti. ▸ Csak ritkán mennek be a faluba, de úgy tűnik, télre át kell költözniük.
    Povezane iztočnice: astronomska zima, koledarska zima, zelena zima

    2. (o stanju narave) ▸ tél
    preganjati zimo ▸ telet elűzi
    zima se poslavlja ▸ tél búcsúzik, tél elköszön
    odganjati zimo ▸ telet elkergeti
    pregnati zimo ▸ telet elűzi
    zima pritisne ▸ tél szorít
    zima preseneti ▸ tél meglep
    zavetje pred zimokontrastivno zanimivo téli menedék
    dišati po zimikontrastivno zanimivo téli illat
    To zlasti velja za severna pobočja, kjer sta nad 1500 metri še zima in trd, pomrznjen sneg. ▸ Ez elsősorban az északi lejtőkre igaz, ahol 1.500 méter felett még tél van és keményre fagyott a hó.

    3. (obdobje glede na dogajanje) ▸ tél
    vrhunec zime ▸ tél csúcspontja
    tekmovalna zimakontrastivno zanimivo téli versenyszezon
    olimpijska zima ▸ olimpiai tél
    skakalna zimakontrastivno zanimivo téli síugrószezon
    Vrhunec letošnje skakalne zime bodo olimpijske igre v Pjongčangu. ▸ Az idei téli síugrószezon csúcspontja a phjongcshangi olimpiai játékok lesznek.
    dosežki v letošnji zimi ▸ idei tél eredményei
    najboljši skakalec prejšnje zime ▸ előző tél legjobb síugrója
    modna zimakontrastivno zanimivo téli divatszezon
    Če v vaši omari visi kostim iz tvida, ste glavni nakup za naslednjo modno zimo že opravili. ▸ Ha van egy tweedkosztüm a szekrényében, akkor már be is szerezte a jövő téli divatszezon fő darabját.
    politična zima ▸ politikai tél
    uspešna zima ▸ sikeres tél
    Nemški kapitulaciji v prvi svetovni vojni leta 1918 je sledila zelo burna zima. ▸ Az 1. világháborús német kapitulációt 1918-ban nagyon viharos tél követte.

    4. (o literarnem liku) ▸ Tél
    starka zima ▸ Télanyó
    Kot kaže, minulemu pustu ni uspelo pregnati starke zime iz naših krajev. ▸ Úgy tűnik, hogy a farsang nem tudta elűzni Télanyót városainkból.
    Še malo, pa se bo tudi jesen poslovila, saj jo bo iz naših krajev pregnala starka zima. ▸ Nemsoká az ősz is elbúcsúzik, hisz Télanyó elűzi tájainkról.
    teta zima ▸ Tél néne
    botra zima ▸ téltündér, téli boszorkány, télbanya
    Botra zima je letos poskrbela za obilico snega, zato obratujejo tudi mnoge žičnice v dolini. ▸ Az idei tél rengeteg havat hozott, és a völgy számos sífelvonója üzemel.
    Predvsem ljubitelje belih strmin je malce skrbelo, kaj bo z botro zimo. ▸ Különösen a fehér lejtők szerelmesei aggódtak kissé, hogy mit tartogat számukra a téltündér.
  • žágati (-am) imperf.

    1. segare, tagliare:
    žagati drevo, drva segare, tagliare l'albero, tagliare la legna

    2. pren. (igrati violino, godalo)
    žagati violino, na violino segare il violino

    3. pejor. muz. strimpellare:
    žagati melodijo strimpellare una melodia

    4. (oglašati se monotono) stridere, frinire:
    kobilice, škržati žagajo le cavallette, le cicale stridono

    5. pren. (smrčati) russare, ronfare

    6. pog. deporre, destituire, silurare:
    žagati direktorja silurare il direttore
    žagati komu stolček minacciare la posizione, la carica di qcn.; scalzare qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    take žaga, da se ljudje valjajo od smeha le sballa così grosse da far sbellicare dalle risa il pubblico
    žagati si vejo, na kateri sedimo scavarsi la fossa con le proprie mani, darsi la zappa sui piedi
  • žgáti (žgèm)

    A) imperf.

    1. bruciare:
    žgati drva bruciare la legna
    žgati kadilo bruciare l'incenso

    2. metal. cuocere; gosp. tostare:
    žgati apnenec, rudo cuocere il calcare, il minerale
    žgati oglje fare la carbonella
    žgati kavo tostare il caffè

    3. ustionare

    4. (povzročati bolečino) bruciare:
    žeja jih žge la sete li brucia
    krivica, ljubosumje žge l'ingiustizia, la gelosia bruciano

    5. (zelo pripekati) bruciare, scottare:
    sonce že ves teden žge il sole scotta da una settimana

    6. pog.
    žgati po sovražniku sparare al nemico

    B) žgáti se (žgèm se) imperf. refl.

    1. intr. bruciare

    2. pren. rosolarsi, crogiolarsi (al sole)