Franja

ливер m

1. drob;

2. natega (za črpanje vina)

нутро n drob(ovina); notranjost; (pren.) bistvo;
это ему по нутру to mu ugaja

утроба f drob(ovina); (cksl.) trebuh;
в утробе матери v materinem telesu;
ненасытная у. (vulg.) požeruh

disembowel [dísimbáuəl] prehodni glagol
iztrebiti, odstraniti drob, čreva

dròbina ž
1. velik drob
2. mn. drobir, drobina

drobùšina ž velik drob

embowel [imbáuəl] prehodni glagol
(iz)trebiti, odstraniti, odstranjevati drob

étriper [etripe] verbe transitif drob ven vzeti (un veau teletu); razparati trebuh; figuré, familier raniti, pobiti

s'étriper stepsti se, pobiti se (z noži ipd.)
étriper un ennemi (vulgairement) razparati trebuh sovražniku

eviscerate [ivísəreit] prehodni glagol
odstraniti drob, iztrebiti
figurativno odvzeti značilnosti, bistvo; (ulico) razkopati

exenterō (v rokopisih tudi exinterō) -āre -āvī -ātum (gr. ἐξεντερίζω)

1. živali drob vzeti, iztrebiti (iztrebljati) jo: Hyg., catulum, ranam Plin., porcum Petr., piscem Vulg., epistula exenterato lepori inseritur Iust.

2. pren.
a) šalj. = izprazniti: senis marsupium Pl., exenteravit mihi opes argentarias Pl.
b) mučiti: exinterat me Luc., exspectando … exenteror Pl.

fȕrda ž, fûrda ž (t. hurde)
1. drob zaklane živali, posušena čreva: prozori su zastrti -om
2. odrezki: furda kod krojača, kod kazandžije
3. slabš. uprijenec

hay-seed [héisi:d] samostalnik
senen drob
ameriško, sleng kmetavz

hīra -ae, f (osnovna obl. *hēra; prim. lat. haru- spex, hīlla) lačno črevo, lačnik = intestinum ieiunum: P. F.; v pl. sploh = drob(ovje), čreva: Pl., Ap., Arn.

pìkat m (it. fegato) dial. pljuča in jetra, živalski drob

viscerate [vísəreit] prehodni glagol
odstraniti drob (črevesje); iztrebiti (divjačino)

потрошить drob iztrebiti (iz živali)

свежевать odirati kožo živali, iztrebljati drob

ēvīscerō -āre -āvī -ātum (ē in vīscera) „drob ven vzeti“, pesn. = razmesariti, raztrg(av)ati: Pac. ap. Ci., Sil., Amm., ut evisceratus latere penderes Enn. ap. Ci., (accipiter columbam) pedibus eviscerat uncis V.; pren. iztrebiti, izprazniti: Sen. ph., Aug., Cod. I.

haru-spex (aru-spex) -spicis, m (iz indoev. kor. *haru- drob in speciō, ere, haruspex torej = drobogledec; kor. *haru- se kaže v gr. χόρδη, lat. hīra, hīlla, hariolus, hernia)

1. haruspeks, drobogledec, vedeževalec iz znamenj, razlagalec znamenj; haruspeksi so bili prvotno etruščanski, potem tudi v Rimu domači vedeževalci, ki so prerokovali iz drobovja žrtvovanih živali (poseb. iz srca, jeter, pljuč in žolča) ter bili zelo v čislih: Ca., Varr., Val. Max., Lucan., Iuv. idr., ut haruspices, augures, harioli, vates, coniectores nobis essent colendi Ci., quo quidem tempore cum haruspices ex tota Etruria convenissent Ci., haruspices ludos pollutos esse dicunt Ci., ex fatis Sibyllinis haruspicumque responsis Ci., quid enim habet haruspex, cur pulmo incisus etiam in bonis extis dirimat tempus … ? Ci., Mario per hostias dis supplicanti magna atque mirabilia portendi haruspex dixerat S., Tyrrhenae gentis h. O.

2. metaf. sploh vedež(evalec), prerok: per haruspicem … tyrannum interficiendum curavit N., utinam patriae sim vanus haruspex! Pr., Armenius vel Commagenus h. Iuv.

menudencia ženski spol malenkost; natančnost

menudencias pl podrobnosti; drob(ovina)