Franja

hipoteza samostalnik
(domneva) ▸ hipotézisIzkazalo se je, da moja hipoteza drži. ▸ Bebizonyosodott, hogy a hipotézisem helytálló.
Raziskava ni potrdila vseh hipotez, ki smo jih v začetku predpostavili. ▸ A vizsgálat nem erősítette meg az összes, eredetileg feltételezett hipotézist.

jézik anatomija tongue; (govor) tongue, speech, language; idiom; (pri pihalu) mouthpiece; humoristično clapper

materinski jézik native language, mother tongue
mrtev (živ, tuj) jézik dead (living, foreign) language
občevalni jézik colloquial language, vernacular
knjižni jézik literary language
diplomatski jézik diplomatic language
Cankarjev jézik Cankar's language
lahek, težak jézik easy, difficult language
goveji, volovski jézik neat's tongue, ox-tongue
obložen jézik medicina a coated (ali dirty, furred) tongue
prekajen jézik smoked tongue
zemeljski jézik neck, spit, tongue (of land)
učitelj jézikov (foreign) language teacher
dar za jézike gift of tongues
morski jézik (riba) sole
dolg, nebrzdan jézik unbridled tongue
zloben jézik wicked (ali malicious) tongue
moderni (stari) jézik modern (ancient) language
strokoven jézik technical language
uradni, službeni jézik official style
zastarel jézik obsolete (ali archaic) language
duh jézika genius of a language
jézik posrednik interlingua
na jéziku mi je, na jéziku imam (a se ne morem spomniti) it's on the tip of my tongue
to je proti duhu jézika this is against the spirit of the language
on je junak z jézikom (figurativno) he is a braggart (ali blusterer, swaggerer)
ona ima oster (strupen) jézik she has a sharp (a venomous) tongue
imeti dobro namazan jézik to have a glib (ali a well-oiled) tongue, to have the gift of the gab
brzdati svoj jézik to keep one's tongue in check; to bridle, to curb one's tongue
kar ima na srcu, ima tudi na jéziku he wears his heart on his sleeve
imeti dolg jézik to have a long tongue
ona je vsem ljudem na jéziku everyone is (ali pogovorno they're all) talking about her
držati jézik to hold one's tongue
drži jézik!, jézik za zobe! hold your tongue!, shut your mouth!, shut up!, keep your mouth shut!
jézik si izbrusiti z govorjenjem to talk one's head off
imeti besedo na jéziku to have the word on the tip of one's tongue
jézik mu je odpovedal his tongue failed him
pokazati komu jézik to put one's tongue out at someone
pokaži jézik! put out your tongue!
sneti komu besedo z jézika to take the words out of someone's mouth
pazi na svoj jézik! mind your tongue!
lomiti jézik to murder a language
jézik se mu je razvezal he is no longer tongue-tied, he has found his tongue, he has become talkative
zlobni jéziki trdijo malicious tongues assert
jézik ji dobro teče, ji je dobro namazan her tongue is well-oiled, pogovorno her tongue's no cripple
jézik mu teče kot mlin he's a nonstop chatterbox, he could talk the hind leg off a donkey
zavezati komu jézik to silence someone, pogovorno to make someone pipe down
(on) ima zavezan jézik he is tongue-tied
ušlo mi je z jézika I let it slip out
on zna mnogo jézikov he is a polyglot
tolči (kak) jézik (figurativno) to mangle a language

karákter (-ja) m

1. carattere; indole:
omahljiv, trden karakter carattere instabile, volubile; carattere forte, energico

2. carattere, personalità forte:
drži besedo, je karakter è uomo di carattere, mantiene la parola
človek brez karakterja persona priva di carattere

3. publ. caratteristica, natura, tipo:
opisati karakter dela v posameznih poklicih descrivere il tipo di lavoro delle singole professioni
ukrepi s prisilnim karakterjem provvedimenti con carattere coercitivo

kje¹ [é] vprašalno: wo
od kje (odkod) woher
do kje (do kod) bis wohin
še kje sonst wo
kje neki wo denn
kje neki je … wo kann … (das sein)
poudarjalno: kje neki! Wo denn!, ach woher!, ach was!
kje pa! ach wo!
|
figurativno ne vem, kje se me glava drži ich weiß nicht, wo mir der Kopf steht

kjé adv.

1. dove:
kje neki tiči? dove mai è finito?

2. kje še, kje že pren. dove (mai):
kje je še novo leto! dov'è ancora l'anno nuovo

3. pren. kje neki, kje pa (za izražanje močnega začudenja, zanikanja) macché, neanche per idea, nient'affatto:
ali se res možiš? Kje pa! è vero che ti sposi? Macché!

4. da qualche parte, in qualche luogo:
moral se je kje ustaviti ha dovuto, per forza, fermarsi da qualche parte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne vedeti, kje se koga glava drži non sapere dove si ha la testa, dove battere la testa
le kje imaš oči? ma dove hai gli occhi? ma che sei cieco?
kje smo že ostali? dove eravamo rimasti?
kje vse sem že spraševal l'ho chiesto in tanti luoghi
kje je kaj indice, sommario (del libro)

kri ženski spol (krvi, ni množine) das Blut; lovstvo der Schweiß; -blut (človeška Menschenblut, srčna Herzblut, sveža Frischblut, zmajeva Drachenblut, živalska Tierblut)
kri v izmečku der Blutauswurf
krvi Blut-
(alkohol v krvi der Blutalkohol, analiza die Blutprobe, bljuvanje das Blutbrechen, bolezen die Blutkrankheit, curek der Blutstrahl, čaj za čiščenje krvi der Blutreinigungstee, čiščenje krvi die Blutreinigung, dajanje die Blutspende, dovod die Blutzufuhr, izločanje krvi s sečem das Blutharnen, izguba der Blutverlust, izliv der [Bluterguß] Bluterguss, kaplja der Blutstropfen, nastajanje die Blutbildung, naval der Blutandrang, odvzem die Blutentnahme, Blutabnahme, pregled Blutuntersuchung, prelivanje das Blutvergießen, sedimentacija die Blutsenkung, sestava die Blutzusammensetzung, strjevanje die Blutgerinnung, transfuzija die Bluttransfusion, udor der Blutsturz, zastoj die Blutstauung, zastrupitev die Blutvergiftung)
|
kri teče (iz nosu) (die Nase) blutet
kri udari v glavo das Blut steigt in den Kopf (tudi figurativno)
odvzeti kri eine Blutprobe machen
puščati (komu) kri (jemanden) zur Ader lassen
ki zaustavlja kri blutstillend
rdeč kot kri blutrot
do krvi bis aufs Blut
udariti/pretepsti do krvi blutig schlagen
do krvi odrgnjen/ožuljen [wundgerieben] wund gerieben/[wundgelaufen] wund gelaufen
do krvi se spraskati/odrgniti sich blutig kratzen/schürfen
po krvi prenašanje: durch das Blut, auf dem Blutweg, soroden blutsmäßig
|
figurativno modra kri blaues Blut
meso in kri Fleisch und Blut
figurativno hladna/mirna kri kaltes Blut
Mirno kri! Ruhig Blut!
ohraniti mirno kri einen kühlen Kopf bewahren, die Nerven bewahren
mrzla kri figurativno Froschblut, Fischblut
vroča kri figurativno heißes Blut
huda kri böses Blut
zbujati hudo kri böses Blut machen
kri zledeni od groze: das Blut erstarrt
figurativno kri zavre v žilah (jemandem) kocht das Blut in den Adern
figurativno kri ni voda Blut ist dicker als Wasser
pognati (komu) kri v glavo (jemanden) erröten machen
preiti v meso in kri in Fleisch und Blut übergehen
iz mesa in krvi von Fleisch und Blut
biti v krvi im Blut liegen
prelivati kri Blut vergießen
globoko broditi v krvi im Blut waten
zadušiti v krvi im Blut ersticken
plavati v lastni krvi in seinem Blut schwimmen
njegovih rok se drži kri an seinen Händen klebt Blut

léd ice

umeten léd artificial ice
plavajoči léd floating (ali drift, loose) ice
topeči se léd melting ice
hokej na lédu ice hockey
drobilec lédú ice-crusher
jadranje na lédu ice-yachting, ice-boating
jadrnica na lédu iceboat, ice yacht
plast lédú na ribniku a sheet of ice on the pond
mrzel kot léd ice-cold, frigid
v léd ujeta ladja icebound ship
dati na léd, pokriti z lédom to ice
iti komu na léd to allow oneself to be taken in
ne moreš me speljati na léd you can't take me in
léd prebiti to break the ice
léd se udre the ice gives way
sekati stopinje v léd to cut steps in the ice
spremeniti se v léd (o vodi) to turn into ice
léd se lomi, poka the ice breaks, cracks (ali is breaking, cracking)
léd se topi the ice melts (ali is melting)
léd ne drži the ice won't hold you, the ice is giving way
upati si na tanek léd (figurativno) to skate on thin ice

lepílo (-a) n

1. colla:
lepilo dobro drži la colla tiene, attacca, fa presa
mizarsko lepilo colla forte, da falegname, cervona
rastlinsko, živalsko lepilo colla vegetale, animale
naravna, sintetična lepila colle naturali, sintetiche
filat. brazdasto lepilo collatura
dekstrinsko, kazeinsko lepilo colla alla destrina, alla caseina
hladno, toplo lepilo colla a freddo, a caldo
lepilo iz škroba colla all'amido

2. pellicola (di colla)

lovíti to hunt; to chase; (zasledovati) to pursue; to race

divje, brez dovoljenja lovíti to poach
lovíti ribe to fish
lovíti miši to catch mice
lovíti postrvi to fish for trout
bolje je drži ga kot lovi ga a bird in the hand is worth two in the bush
lovíti se (igra) to play at cat and mouse, to play at catching, to have a game of tag

lovíti (-ím)

A) imperf. ➞ uloviti

1. correre dietro a, rincorrere, cercar di acchiappare

2. catturare, intercettare, prendere

3. (zbrati, zbirati, nabrati, nabirati) raccogliere

4. cacciare, andare a caccia di; pescare:
loviti kunce cacciare le lepri
loviti ptiče uccellare
mačka lovi miši il gatto va a caccia di topi
loviti na trnek pescare con l'amo

5. pren. cercare di afferrare; intercettare, captare:
lovila je vsako njegovo besedo cercava di afferrare ogni sua parola
loviti signale s satelitov captare i segnali dei satelliti

6. pren. sorprendere:
le pojdi, da te ne bo noč lovila va' pure, prima che ti sorprenda la notte

7.
loviti sapo, zrak respirare affannosamente; boccheggiare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
loviti besede cercare (affannosamente) le parole
dan je treba loviti zjutraj il mattino ha l'oro in bocca
loviti korak s časom cercare di essere al passo coi tempi
loviti stopinje za kom camminare dietro a qcn., seguire qcn.
loviti dekleta na sladke besede sedurre le fanciulle con le belle parole
loviti koga na besedo prendere qcn. in parola
loviti slepe miši giocare a mosca cieca; ekst. amoreggiare
loviti ravnotežje cercare l'equilibrio
slikar lovi motiv il pittore disegna, abbozza il motivo
turist lovi prizor v objektiv il turista riprende, fotografa la scena
navt. loviti veter v jadro navigare sopravvento
rib. loviti na črva, na muho pescare a verme, a mosca
s tujo roko kače loviti farsi cavare le castagne dal fuoco
PREGOVORI:
na med se muhe love, na sladke besede ljudje si pigliano più mosche in una goccia di miele che in un barile d'aceto
bolje drži ga, kot lovi ga meglio un 'ho' che dieci 'avrò'
kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi

B) lovíti se (-ím se) imperf. refl.

1. acchiapparsi

2. tenersi in bilico

3. correre

4. essere incerto; esitare

5. igre giocare ad acchiappino, a rincorrersi

6. pren. loviti se za correre dietro a:
loviti se za dobičkom correre dietro ai guadagni
loviti se za vsako besedo cercare la parola giusta, adatta
pren. loviti se za vsako bilko cercare il minimo appiglio, un'ancora di salvezza

mačji pridevnik
1. (o mački) ▸ macska Mačje dlake me sploh ne motijo, saj imam dva mucka in enega psa. ▸ A macskaszőr egyáltalán nem zavar, hiszen nekem is van két macskám és egy kutyám.
Povezane iztočnice: mačje stranišče, mačja kuga, mačji aids

2. (o privlačnosti ali eleganci) ▸ macska-Detektive je mogoče prepoznati po njihovi značilni hoji; po mačjem koraku, prihuljeni drži in budnem pogledu. ▸ A nyomozókat jellegzetes járásukról – macskalépteikről, görnyedt testtartásukról és éber tekintetükről – lehet felismerni.Sem res dekle z mačjim pogledom, ki spravi na kolena vsakega moškega? ▸ Tényleg egy olyan macskatekintetű lány vagyok, aki minden férfit térdre kényszerít?Medtem se je manekenka po modni stezi sprehajala z mačjo hojo v zapeljivem spodnjem perilu. ▸ Közben a modell macskaléptekkel, csábító fehérneműben sétált a kifutón.

míl (značaj) gentle, sweet; (podnebje) soft, mild, balmy, bland, temperate, genial; (ljubek) graceful; (obziren) benign, benignant, mild, indulgent, lenient; (zima) mild, gentle; (barva, zvok) mellow

pod mílim nebom in the open air
míla kazen a mild (ali lenient) punishment
míla klima mild climate
míl značaj mild temper
mílo povedano, rečeno to put it mildly, to say the least of it
zima je bila míla the winter was mild
drži se kot míla jera he is cutting a sorry figure
mílo soditi to judge leniently
sreča mi ni míla fortune does not favour me
vrniti mílo za drago to return tit for tat, to give as good as one got, to get one's own back, arhaično to give a Roland for an Oliver
vrnil sem mu mílo za drago I paid him back in his own coin; I served him with the same sauce

mléko milk; žargon cow-juice

osličje mléko ass's milk
cementno mléko cement wash
kislo mléko sour milk
kondenzirano mléko condensed milk
kokosovo mléko coconut milk
mandljevo mléko milk of almonds
mléko v prahu powdered milk, dried milk, evaporated milk
neposneto, polmastno mléko whole milk
pinjeno mléko buttermilk
posneto mléko skim (ali skimmed) milk
sesirjeno mléko curds pl, curdled milk
stepeno mléko buttermilk
sveže mléko fresh milk, new milk
mléko kanglica, vedro za mléko milk can, milk pail
lonec za mléko milk-pot
steklenica za mléko milk bottle
naša krava ne daje mléka our cow has come (ali has gone) dry
dajati mléko to give (ali to yield) milk
posneti mléko to skim the milk
mléko se skisa milk goes sour, milk curdles
mléko se mi upira, studi I loathe milk
méd in mléko (= izobilje) milk and honey
dežela, kjer se cedita méd in mléko a land flowing with milk and honey
mléko se ga še drži (figurativno) he's still wet behind the ears

mléko (-a) n

1. latte:
materino mleko latte materno
mleko se sesiri, skisa il latte si inacidisce
molsti, posnemati mleko mungere, scremare il latte
homogenizirano mleko latte omogeneizzato
kislo, kuhano mleko latte acido, latte bollito
pinjeno mleko latticello
kozje, kravje, ovčje mleko latte di capra, di vacca, di pecora
mleko v prahu latte in polvere

2. (mleku podobna tekočina) latte:
čistilno mleko latte detergente
kokosovo mleko latte di cocco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tam se cedita med in mleko il paese di Bengodi, della Cuccagna
pren. njega se še mleko drži, še po mleku diši la bocca gli puzza di latte, ha ancora il latte sulle labbra
pren. samo ptičjega mleka mu še manjka non gli manca che il latte di gallina, sta come un pascià
pren. kopati se v mleku vivere nell'abbondanza
brat po mleku fratello di latte
grad. apneno mleko latte di calce
grad. cementno mleko latte di cemento
bot. ptičje mleko latte di gallina (Ornithogalum)
polmastno, polnomastno mleko latte magro, latte intero

mléko leche f

kozje (kravje, mandeljnovo) mleko leche f de cabra(s) (de vaca, de almendras)
kislo mleko leche agria (ali cuajada)
kondenzirano (pasterizirano, sterilizirano, polnomastno, v prahu, sveže, zavreto, v steklenici) leche condensada (pasteurizada, esterilizada, entera, en polvo, recién ordeñada, hervida, embotellada)
kobilje mleko leche de yegua
materino mleko leche materna (ali de la madre ali de mujer)
pinjeno mleko suero m de mantequilla
posneto mleko leche desnatada (ali descremada)
brat po mleku hermano m de leche
mleko se mu še ust drži tiene la leche en los labios

molče prislov
1. (brez govorjenja) ▸ szótlanul, némán, csendbenNekaj časa jih je molče opazoval in jim zavidal mirno življenje. ▸ Egy ideig némán figyelte őket, és irigyelte a nyugodt életüket.V naslednjem prizoru molče sedi na kavču ob svoji tašči in jo drži za roko. ▸ A következő jelenetben szótlanul ül a heverőn az anyósa mellett, és fogja a kezét.

2. (brez nasprotovanja) ▸ némán, szótlanul, tétlenülPotrebe so vse večje in stiske ljudi ne moremo le molče opazovati. ▸ A szükségletek egyre nőnek, és nem nézhetjük tétlenül az emberek gondjait.
V okviru političnega sistema želi popraviti krivice, ki jih politični vrh molče trpi. ▸ Arra törekszik, hogy a politikai rendszeren belül orvosolja azokat az igazságtalanságokat, amelyeket a politikai csúcs némán eltűr.

mórje (-a) n

1. mare:
reka se izliva v morje il fiume sfocia nel mare
pluti po morju navigare
potovati po suhem in po morju viaggiare per terra e per mare
potisniti ladjo v morje varare una nave
gladina, globina morja la superficie, il fondo del mare
vihar na morju tempesta di mare; uragano
globoko, plitvo morje mare profondo, basso
modro morje mare azzurro
mirno, razburkano, valovito, viharno morje mare calmo, agitato, ondoso, tempestoso
na odprtem morju in alto mare
peščeno morje mare di sabbia
nekdo je padel v morje! uomo in mare!
geogr. Baltiško, Črno, Jadransko, Sredozemsko morje Mare Baltico, Mar Nero, (Mare) Adriatico, (Mare) Mediterraneo
Jonsko, Ligursko morje Mar Ionio, Mar Ligure

2. (morje z obalo kot prostor za oddih) mare:
bili smo na morju siamo stati al mare, abbiamo fatto le vacanze al mare

3. (morska voda) mare

4. (velika količina) mare, torrente; massa; distesa; folla; tosk. buggerio; vulg. fottio:
preliti morje solz versare un mare, un torrente di lacrime
žitno morje valovi ondeggia la distesa del grano
ribiča je vzelo morje il pescatore è affogato
iti čez morje andare, emigrare oltre oceano
pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
pren. v morje vreči buttare a mare
pren. utoniti v tujem morju essere assimilato
zaleči kot kaplja v morju essere una goccia nel mare
kipenje morja il frangersi delle onde sulla riva
geol. brahično morje mare salmastroso
mrtvo morje mare morto
notranje morje mare interno
obalno, teritorialno morje mare costiero, territoriale
odprto, obrežno morje mare aperto, litoraneo
morje ljudi un fottio di gente
PREGOVORI:
hvali morje, a drži se brega loda il mare e rimani a terra; loda il monte e tienti al piano

naprednost samostalnik
1. (razvitost) približek prevedka ▸ fejlettség, korszerűségJaponska je bila zanj zgled dobre tehnološke in ekonomske naprednosti. ▸ Japán mindig is a technológiai és gazdasági fejlettség jó példája volt a számára.

2. (napredna miselnost) ▸ haladószelleműség
Takšno ime je dobila iz propagandnih razlogov, ker se pojma levice drži znak naprednosti. ▸ Propagandaokokból kapott ilyen nevet, ugyanis a haladószelleműséget a baloldal fogalmával társítják.

pét (pêtih) numer. cinque:
vstajati ob petih alzarsi alle cinque
rtv. kanal pet canale cinque
pren. pet minut pred dvanajsto all'ultimo minuto
za pet kriščevih ran per l'amor del cielo
pren. imeti ženinov na vsak prst po pet avere sposi a volontà, a bizzeffe
drži se, kot da ne zna do pet šteti fa il finto tonto
pren. imeti do česa pet korakov essere a due passi da qcs.
pet nas je siamo in cinque

pokónci upright; erect; straight

biti pokónci to stand (erect), to be up
biti vso noč pokónci to be up all night
dolgo v noč biti pokónci to keep late hours, to be up till all hours
pokónci hoditi to walk upright
pokónci sedeti to sit up (ali straight, up straight)
komaj se držim pokónci I can hardly keep upright, I feel like dropping (ali keeling over)
kar me drži pokónci (figurativno) what keeps me going
upanje me je držalo pokónci hope sustained me
postaviti, dvigniti pokónci to erect, to raise (se to rise)
glavo pokónci! head up!, ZDA chin up!