Franja

založíti -ím dov.
1. a pune
2. a rătăci
3. a asigura, a dota
4. a amaneta, a zălogi
5. a finanţa editarea

bien² [bjɛ̃] masculin dobro, dobrina; imetje; blaginja; koristi, interes

le mieux est l'ennemi du bien boljše in dobro ne gresta skupaj
biens pluriel de consommation potrošne dobrine
biens corporels, immatériels materialne, duhovne dobrine
biens dotaux dota
bien foncier zemljišče
biens immobiliers, immeubles nepremičninsko premoženje
biens indivis skupno (nerazdeljeno) premoženje
biens meubles, mobiliers premičninsko premoženje, premičnine
administration féminin, gestion féminin des biens uprava, upravljanje premoženja
changement masculin en bien izboljšanje
confiscation féminin des biens zaplemba premoženja
transmission féminin du bien prenos premoženja
biens paraphernaux osebno (ženino) imetje
biens privés zasebno premoženje
bien public splošna blaginja
biens vacants premoženje brez gospodarja
en tout bien (et) tout honneur brez slabega namena
dire du bien, parler en bien de quelqu'un, de quelque chose dobro o kom, o čem govoriti
discerner le bien du mal ločiti dobro od zla
c'est pour son bien to je za njegovo dobro, v njegovem interesu
être du dernier bien avec quelqu'un biti komu intimen prijatelj
grand bien vous fasse! (ironično) naj vam bo v velik prid!
faire du bien à quelqu'un storiti komu kaj dobrega, dobro deti komu
faire le bien biti dobrotljiv
interpréter, prendre tout en bien vse v rožni luči videti
mener quelque chose à bien dobro, uspešno kaj izpeljati
il ne pense qu'à son bien particulier misli le na svojo osebno korist
le navire a péri corps et biens ladja se je potopila z vsem moštvom in tovorom
prendre en bien za dobro vzeti, ne zameriti
vouloir du bien à quelqu'un dobro hoteti komu
bien mal acquis ne profite jamais (proverbe) nepošteno pridobljeno imetje ne prinaša sreče

dotal

bienes dotales dota, bala

dōtālis -e (dōs) na doto nanašajoč se, k doti spadajoč: Pl., Sen. rh., Sil., Dig., praedium Ci. ep., regia V., Tyrii V. = kartažansko kraljestvo kot dota, agri H., dona L., regnum O.

dótica (-e) f dem. od dota doterella

dōtō -āre -āvī -ātum (dōs) z doto oskrbeti: filiam Suet., Ap., Aug.; pesn.: sanguine Troiano dotabere, virgo V. trojanska kri ti bo dota, funeribus dotari O.; adj. pt. pf. dōtātus 3 z veliko doto (preskrbljen), bogato odpravljen, bogat: uxor Pl., Iust., Aquilia Ci. ep., coniunx H.; pren.: quae (Chione) dotatissima formā mille procos habuit O., vite dotata ulmus Plin.

dòtuša ž dial. nevesta z doto, prim. dota

grofóvski (-a -o) adj. comitale:
pren. grofovska dota dote ricca, principesca

marriage [mǽridž] samostalnik
poroka, zakon (to s, z)
figurativno tesna zveza
karte marjaš

to give s.o. in marriage omožiti hčer, oženiti sina
to take s.o. in marriage poročiti koga
by marriage priženjen, primožen
related by marriage v svaštvu
pravno marriage articles ženitna pogodba
figurativno marriage bed spolno občevanje (med zakoncema), zakonska postelja
marriage broker ženitni posrednik
marriage certificate poročni list
marriage contract ženitna pogodba
ameriško, pravno marriage licence poročno dovoljenje
britanska angleščina marriage lines poročni list
marriage of convenience razumska možitev (ženitev)
pravno marriage portion dota
pravno marriage settlement ženitna pogodba, prenos premoženja na zakonca

nevéstin bride's, bridal; of the bride

nevéstina bala a bride's outfit of clothes; trousseau
nevéstina dota dowry
nevéstina družica bridesmaid
nevéstin nakit bridal array
nevéstina tančica, venec bridal veil, bridal wreath
biti nevéstin starešina to give the bride away

receptīcius 3 (recipere)

1. dogovorjen, (i)zgovorjen, pridržan, stipuliran: servus recepticius Ca. ap. Gell. suženj, ki si ga je žena pri predaji dote pridržala kot izključno last, dos S., Ulp. dogovorjena (stipulirana) dota, za katero velja, da se v primeru smrti žene vrne oz. pripade prvotnemu lastniku.

2. k prevzemu sodeč, prevzemen, prejemen: actio Cod. I. prevzemna oz. dolgoprevzemna oz. odškodninska tožba = tožba proti menjalcu denarja zaradi plačila prevzetega tujega dolga.

uxōrius 3 (uxor)

1. soproge se tičoč, soprogin, ženin: Afr. ap. Fest., Suet., Arn., Dig. idr., dos O., res Ci., Q., dota, arbitrium rei uxoriae Ci. razsodba o doti (ločene) soproge, homo adulescentulus abhorrens ab re uxoriā Ter. ki mrzi ženitev (zakonski stan), potentia T., ambitus T. prizadevanje soproge, lis Sen. ph. spor (razpor) s soprogo, domač prepir, forma Favorinus ap. Gell. srednja (povprečna, navadna) lepota, imber Stat. (soprogove) solze ob smrti soproge, sub imperio uxorio esse Pl. bati se žene, biti copata; od tod subst. uxōrium -iī, n
a) uksórij, neka pijača, ki baje budi ljubezen, ljubezenski napoj: Ps.-Q.
b) samski davek, davek na samstvo (neporočenost), dača neoženjencev: P. F.

2. pesn. svoji ženi (soprogi, ljubimki) zelo ali preveč vdan, suženjsko vdan svoji soprogi: Q., Sen. rh. idr., amnis (= Tiberis) H. rečni bog, ki svoji soprogi Iliji ni mogel zavrniti nobene prošnje, pulchram uxorius urbem extruis V. iz ljubezni do Didone, uxorium se praebere Macr. biti copata.

ἕδνα, ἔεδνα, ων, τά [Et. strsl. věno, dota (iz vēdno)] ep. ženitvanska darila: a) ki jih je dajal ženin nevestinim starišem ali nevesti; b) dota, oprema.

μείλια, τά (gl. μειλίχιος) ep. prijetna spravna darila, dota, dragotine, nakit.

προΐξ skrč. προίξ, προικός [Et. iz πρὸ + kor. siq = roko iztegniti; sor. ἵκω, ἱκέτης] 1. dar, darilo. 2. dota. – adv. προῖκα (acc.), ep. προικός (gen.) zastonj, brezplačno.

φερνή, ἡ (φέρω) poet. dota, oprava, bala.