Franja

Zadetki iskanja

  • pò | po

    A) adv.

    1. (per) ciascuno:
    v sobah prenočuje po pet ljudi dormono in cinque per stanza
    vsak otrok je dobil po eno darilo ogni bambino ha ricevuto un regalo (a testa)

    2. per, ○:
    sprehaja se po ure in ure passeggia ore e ore, per ore e ore
    korakajo po dva in dva marciano in fila a due per due, a due a due

    3. (za izražanje prodajne cene) a, ○:
    jajca so po deset tolarjev le uova sono a dieci talleri, dieci talleri (cadauno)
    inštruira po tritisoč tolarjev dà lezioni private a tremila talleri (l'ora)

    B) po prep. (s tožilnikom)

    I. per, ○:
    poslati po zdravnika chiamare il medico
    skočiti po zdravila andare a prendere le medicine

    2. (s svojilnim zaimkom za izražanje hotenja, volje) secondo me, te, lui, ecc., come me, te, lui ecc., a modo mio, tuo, suo ecc.

    3. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) come, alla maniera di:
    po božje častiti venerare come Dio, come un dio
    po bratovsko deliti spartire come fratelli, fraternamente
    skrbeti za koga po očetovsko curare qcn. paternamente

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje premikanja, stanja) per:
    hoditi po gozdu andare per il bosco
    ptice skačejo po vejah gli uccelli saltellano per i rami, di ramo in ramo

    2. (za izražanje usmerjenega premikanja) per:
    stopati po cesti andare per la strada
    plezati po vrvi arrampicarsi per la fune

    3. (za izražanje premikanja z določenim namenom) ○:
    seči po knjigi prendere un libro
    iti po opravkih adempiere impegni
    iti po nakupih andare a comprare, andare a fare spese, fare acquisti, fare lo shopping, fare le compere

    4. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) ○, di:
    povprašati po znancu chiedere notizie del conoscente
    vprašati po imenu chiedere il nome
    potreba po jedi bisogno di mangiare
    pohlep po denarju avidità di denaro
    žalovati po kom piangere qcn.

    5. (za izražanje časa, ki mu sledi dogajanje) dietro; dopo, fra:
    po plačilu dietro pagamento
    po povzetju dietro consegna
    po desetih letih ga spet vidim lo rivedo dopo dieci anni
    po dveh tednih se vrnem torno fra due settimane
    po Divači pride Sežana dopo Divaccia viene Sesana

    6. (za izražanje merila) da, a, secondo:
    spoznati koga po glasu riconoscere qcn. dalla voce
    oblačiti se po modi vestire alla moda
    igrati po notah suonare secondo le note

    7. (za izražanje sredstva) per:
    poslati po pošti spedire per posta

    8. (za izražanje vzroka) per, da:
    po tvoji krivdi per colpa tua
    sloveti po lepoti essere famosi per (la) bellezza

    9. (za izražanje izvora) di, da:
    okus po čokoladi sapore di cioccolato
    smrdeti po žganju puzzare di acquavite
    po očetu ima oči, po materi lase ha gli occhi del padre, i capelli della madre

    10. (za izražanje načina) ○, adm. giusta:
    plaziti se po trebuhu strisciare pancia a terra, carponi
    obsoditi po krivem condannare ingiustamente
    jeziti se po nepotrebnem arrabbiarsi senza bisogno
    po dekretu giusta il decreto

    11. (za izražanje mere) a:
    jemati zdravila po kapljicah prendere le medicine a gocce
    plačevati po kosu pagare al pezzo

    12. (za izražanje cene) a:
    po tovarniški, po znižani ceni a prezzo di fabbrica, a prezzo ridotto
    po čem je vino? a quanto è il vino?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta
    J. K., po domače Maček J. K., vulgo Maček
    pren. iti po gobe tirare le cuoia, (za stvar) andare in rovina, andare a monte, andare alla malora
    po mojem to ni prav secondo me, a mio modo di vedere questo non va
    pog. govoriti po naše parlare alla nostra maniera
    priti po slovo venire ad accomiatarsi
    šport. zmagati po točkah vincere ai punti
    vet. krava je po teletu la vacca ha figliato da poco
    po abecednem redu alfabeticamente
    po kronološkem redu in ordine cronologico
    po domače (preprosto) alla buona, sans façon franc.
    po drobcih minutamente
    po dva in dva a due a due
    jur. po hitrem postopku per direttissima
    po krivici immeritatamente
    po lastni ceni a prezzo di costo
    po lovsko (na lovski način) alla cacciatora
    po malem a spizzichi
    po malem delati, šivati, študirati lavoracchiare, cucicchiare, studiacchiare
    po materini strani in linea materna
    teta po materi zia materna
    po mornarsko alla marinara
    po možnosti possibilmente
    po nagnjenosti tendenzialmente
    po nesreči disgraziatamente, malauguratamente
    po običaju tradizionalmente
    (naročiti kaj) po povzetju (ordinare qcs.) contrassegno
    po predpisih normativamente
    po rodu oriundo (adj.)
    Tržačan po rodu oriundo di Trieste
    po sebi razumljivo implicitamente
    po splošnem mnenju a detta di tutti
    (pluti) po toku (navigare) a seconda
    po videzu all'aspetto
    pog. (iti) po vodi (andare) a rotoli
    po vseh štirih carponi
    PREGOVORI:
    po jutru se dan spozna il buon dì si vede dal mattino
    gost je kot riba, po treh dneh smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza
  • poráziti (-im) | porážati (-am) perf., imperf.

    1. (premagati) sconfiggere, sbaragliare, sgominare; ekst. battere:
    domače moštvo je porazilo goste la squadra locale ha battuto la squadra ospite

    2. pren. (prevzeti, presenetiti) conquistare; sopraffare:
    porazila jo je lepota kraja fu conquistata dalla bellezza del luogo
  • pristaníšče (luka) harbour; port; (naravno) haven

    domače pristaníšče port of registry
    svobodno pristaníšče free port
    oskrbovalno pristaníšče port of distress
    rečno pristaníšče river (ali inland) port
    vojno pristaníšče naval port
    namembno pristaníšče port of destination
    pristaníšče v sili port of refuge
    blokirati (zapreti) pristaníšče to blockade a port
    izpluti iz pristaníšča to leave (ali to clear) port
    pripluti v pristaníšče to enter a port, to put into a port, to make port
    pristati v pristaníšču to call at (ali to make) a port
  • próti

    A) adv. contro:
    biti proti essere contro, essere contrario
    govoriti proti parlare contro

    B) prep.

    1. (za izražanje cilja premikanja) verso, a:
    dim se dviga proti nebu il fumo si alza al, verso il cielo
    držati steklo proti svetlobi tenere il vetro contro la luce, controluce

    2. (za izražanje premikanja, ki je nasprotno drugemu premikanju) contro:
    jadrati, pluti proti vetru veleggiare, navigare contro vento
    gladiti proti dlaki lisciare contro pelo

    3. (za izražanje bližine časovne meje) verso:
    priti proti večeru venire verso sera

    4. (za izražanje odpora) contro:
    bojevati se proti sovražniku lottare, combattere contro il nemico, col nemico
    pritožiti se proti odločbi fare ricorso contro il decreto

    5. (za izražanje česar delovanje je treba preprečiti, čemur se je treba izogibati) contro:
    cepiti proti davici vaccinare contro la difteria
    tablete proti glavobolu compresse contro il mal di testa; antinevralgici

    6. (za izražanje neujemanja z vodili) contro:
    storiti kaj proti pravilom fare qcs. contro le regole

    7. (za izražanje čustvenega razmerja) verso, nei confronti di:
    biti pozoren proti starejšim essere rispettoso nei confronti delle persone anziane

    8. (za izražanje sorazmerja) a:
    domače moštvo je zmagalo z dva proti ena (2: 1) la squadra locale ha vinto due a uno (2: 1)
    načrt v merilu 1:200 progetto su scala, in scala uno a duecento

    9. (v primeri z) a confronto con, rispetto a:
    moje težave so majhne proti tvojim i miei disturbi sono modesti rispetto ai tuoi

    10. (za izražanje okoliščin, pogojev za uresničitev česa) dietro:
    vrniti proti nagradi restituire dietro ricompensa
    proti plačilu, potrdilu contro pagamento, contro ricevuta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dvigniti roko proti komu alzare le mani su qcn., picchiare qcn.
    iti proti koncu stare per finire
    iti proti sedemdesetim, osemdesetim avvicinarsi alla settantina, all'ottantina
    imeti kaj proti komu avercela con qcn.
    pren. plavati proti toku nuotare, andare controcorrente
    pren. on je muha proti tebi rispetto a te è insignificante
    fot. fotografirati proti svetlobi fotografare controluce
    med. cepivo proti davici vaccino antidifterico
    med. preparat proti krčem antispastico
    farm. preparat proti glistam antielmintico
    farm. preparat proti kašlju tossifugo
    farm. preparat proti vročini antipiretico
    naprava proti kraji antifurto
    navt. proti krmi, proti kljunu a poppavia, a proravia
    proti nezgodam antinfortunistico
    agr. sredstvo proti rastlinskim zajedavcem anticrittogamico
    farm. sredstvo proti revmi antireumatico
    sredstvo proti rjavenju antiruggine
    farm. preparat proti steklini antirabbico
    proti svoji volji controvoglia, obtorto collo lat.
    sredstvo proti toči antigrandine, grandinifugo
    avt. sredstvo proti zmrzovanju anticongelante
  • rádijski radio; wireless

    rádijski aparat radio, receiver, wireless set
    rádijski amater amateur broadcaster, pogovorno (radio) ham
    rádijska cev wireless valve
    rádijski časopis radio newspaper
    Britanska Radijska Družba British Broadcasting Corporation (krajšava: BBC)
    rádijski gramofon radio gramophone (ali radiogram), ZDA radio phonograph combination
    rádijska industrija radio industry
    rádijski komentator radio commentator
    rádijski kanal radio channel
    rádijski konstruktor amateur (ali do-it-yourself) radio mechanic
    rádijska licenca, dovoljenje radio licence
    rádijska oddaja transmission, broadcast, programme
    rádijski oddajnik (radio) transmitter
    rádijske motnje atmospherics pl, (motnje kake druge postaje) interference, (blokiranje) jamming
    motilna rádijska postaja jamming station
    rádijski napovedovalec announcer
    rádijska oprema radio equipment
    rádijski mehanik radio mechanic, radio repairman, radio technician, ZDA radiotrician
    rádijsko ohišje cabinet
    rádijska postaja (radio) broadcasting station
    domače in tuje rádijske postaje home and foreign stations
    rádijski orkester radio (broadcasting) orchestra
    rádijski poslušalec listener
    rádijski prenos transmission, broadcast, outside broadcast
    rádijski sprejem reception
    rádijski reklama radio advertising
    rádijski sprejemnik (radio ali wireless) receiver
    rádijski studio radio studio
    rádijski šlager radio hit (ali song)
    rádijski valovi radio waves pl, airwaves pl
    rádijska zveza radio communication
    tajna rádijska oddajna postaja secret transmitter
  • skúhati (-am)

    A) perf. ➞ kuhati

    1. cucinare, cuocere; fare, preparare:
    skuhati domače jedi cucinare piatti casalinghi
    skuhati kosilo, večerjo preparare il pranzo, la cena
    skuhati gostom, za družino cucinare per gli ospiti, per la famiglia
    skuhati polento fare la polenta
    skuhati čaj, kavo fare il tè, il caffè

    2. preparare; distillare; fare:
    skuhati marmelado fare la marmellata
    skuhati žganje distillare l'acquavite
    skuhati oglje fare la carbonella

    3. pren. combinare (guai, pasticci); ordire, tramare:
    ta bo še kakšno skuhal costui è capace di farne di tutti i colori
    skuhati zaroto ordire una congiura
    skuhati si lepo godljo, kašo cacciarsi, mettersi in un bel pasticcio
    skuhati kaj pametnega fare qcs. di intelligente
    skuhati neverjetno zgodbo inventare una storia di sana pianta

    B) skúhati se (-am se) perf. refl. pren.

    1. (nastati, razviti se) venirne, uscirne:
    kdo ve, kaj se bo iz tega skuhalo chissà cosa ne verrà fuori

    2. morire, crepare dal caldo; avere troppo caldo;
    v vagonu smo se skuhali nella vettura si crepava letteralmente dal caldo
  • specialitet|a [é] ženski spol (-e …) die Spezialität
    v kuhinji: domače specialitete množina die Landesküche
  • státve telar m

    domače (mehanične, žakarske) statve telar casero (mecánico, Jacquard)
  • vája (-e) f esercizio, esercitazione; prova:
    vsakodnevna vaja esercizio quotidiano
    šol. vaja v pisanju, v računanju esercizio di componimento, di conto
    muz. vaja s solisti, z zborom prova coi solisti, col coro
    dihalne, telesne vaje esercizi respiratori, fisici
    šport. vaje na orodjih esercizi agli attrezzi
    šport. vaja v parterju esercizio a corpo libero
    šol. predavanja in vaje (na univerzi) lezioni ed esercitazioni
    kemijske, laboratorijske vaje esercitazioni chimiche, di laboratorio
    domače, šolske vaje esercizi di casa, in classe
    pisne, ustne vaje esercizi scritti, orali
    praktične vaje esercizi pratici
    biti, priti iz vaje essere fuori esercizio
    rel. duhovne vaje esercizi spirituali
    voj. vojaške vaje esercitazioni militari
    PREGOVORI:
    vaja dela mojstra la pratica val più della grammatica; l'esercizio fa il maestro
  • vést1 (novica, sporočilo) piece of news; news pl (s konstr. v sg); arhaično tidings pl; (piece of) information; report, account; advice; (važna) intelligence

    najnovejše vésti the latest news, red-hot news
    imam sijajno vést za vas I have a splendid piece of news for you
    pričakujem od njih nadaljnjih vésti I am awaiting their further news
    prišla je vést, da je sklenjen mir news arrived that peace had been concluded
    lažna vést false (ali fabricated) report, canard
    to je dobra vést this is good news
    domače vésti home news, local news
    kratke vésti news items
    raznašalec vésti (klepetulja) gossip, newsmonger
    povedati mu morate to slabo vést you must break this bad news to him
    slabe vésti se kaj hitro izvejo bad news travels fast
    že dolgo nimam vésti od njega I've had no news from him for a long time
    o njem ni nobenih vésti nothing has been heard of him
    zadnje vésti latest (ali last-minute) news, (v časopisu) stop-press
    če ni vésti, je vse v redu no news is good news
  • víno vin moški spol

    belo vino vin blanc
    dišavno vino vin aromatisé
    domače vino vin de pays (ali du cru, de terroir), petit vin
    krščeno vino vin baptisé (ali coupé)
    kuhano vino vin chaud
    lahko vino vin léger
    lansko, staro vino vin vieux
    mašno vino vin de messe
    namizno vino vin de table
    navadno vino vin ordinaire (ali courant)
    (po)narejeno vino vin sophistiqué (ali frelaté)
    novo vino vin nouveau
    palmovo vino vin de palme
    peneče se vino vin mousseux (ali champagnisé)
    rdeče, črno vino vin rouge
    rdečkasto vino vin rosé
    svetlo rdeče vino vin clairet
    rezano vino vin de coupage
    sladko vino vin doux (ali sucré)
    težko vino vin lourd (ali fort, capiteux, corsé, qui a du corps), gros vin
    trpko vino vin sec
    vino v karafi, trebušasti steklenici vin en carafe
    vino v steklenici vin en bouteille (ali bouché)
    železn(at)o vino vin ferrugineux
    karta vin (v restavraciji) carte ženski spol des vins
    ohladiti belo vino frapper le vin blanc
    temperirati rdeče vino chambrer le vin rouge
    dobro prenašati vino tenir (ali supporter) le vin
    vino mi gre v glavo le vin me fait tourner la tête
    vino utopi vse skrbi le bon vin réjouit le cœur de l'homme
  • víno vino m

    belo vino vino blanco
    desertno vino v. de postre, v. fino
    dišavno vino v. aromático
    domače vino v. del país
    krščeno vino v. bautizado
    kuhano vino v. caliente
    lahko vino v. ligero
    lansko, staro vino v. añejo
    mašno vino v. de misa
    mešano, rezano vino v. mezclado
    namizno vino v. de mesa
    fino namizno vino v. generoso
    naravno vino v. natural, v. de origen
    novo vino v. nuevo, v. de la última cosecha
    narejeno, umetno vino v. artificial
    nekrščeno vino v. moro
    peneče se vino v. espumoso
    rdeče vino v. tinto
    polsladko vino v. abocado
    sladko vino v. dulce
    samotok (vino) v. de lágrima
    svetlo rdeče vino v. clarete
    vino iz soda v. en pipas
    vino v steklenicah v. embotellado
    trpko vino v. seco
    zdravilno medicinal, v. medicamentoso
    železnato vino v. ferruginoso
    težko vino v. fuerte
    karta (cenik) vin carta f (ali lista f) de vinos
    krstiti, z vodo mešati vino bautizar (ali cristianar), aguar el vino
    biti v rožicah od vina fam tener el vino alegre
    nalesti se vina tomarse del vino
  • zanesljívo adv. fermamente, sicuramente, indubbiamente:
    zanesljivo na kaj računati poter contare su qcs.
    njej zanesljivo ne bo verjel a lei non crederà affatto
    domače moštvo je zanesljivo zmagalo la squadra di casa ha stravinto
  • zavarovánje (-a) n

    1. protezione; riparo; difesa, tutela:
    zavarovanje domače industrije pred tujo konkurenco protezione dell'industria nazionale dalla concorrenza straniera
    zavarovanje osebnih koristi tutela dei propri interessi

    2. jur. assicurazione:
    prostovoljno, obvezno zavarovanje assicurazione facoltativa, obbligatoria
    zdravstveno, nezgodno, invalidsko, starostno zavarovanje assicurazione sanitaria (contro le malattie), contro gli infortuni, per l'invalidità, per la vecchiaia
    kasko zavarovanje assicurazione contro, per tutti i rischi

    3. elektr. (zavarovanje strojev pred električnimi, magnetnimi polji) schermaggio
  • zavzémati (-am) | zavzéti (-vzámem)

    A) imperf., perf.

    1. conquistare, espugnare, impadronirsi (di):
    zavzeti nova ozemlja conquistare nuovi territori

    2. occupare, prendere:
    zavzeti strateško pomembne točke occupare i punti strategicamente importanti

    3. occupare; assumere:
    nasprotovanje oblastniku je zavzemalo različne oblike l'opposizione all'autocrate assumeva forme diverse

    4. (z razsežnostjo porabiti, porabljati del razpoložljivega prostora) occupare, ricoprire; essere rappresentato:
    slika zavzema celo steno il quadro occupa tutta la parete
    dober del prometa zavzemajo izdelki domače obrti buona parte del fatturato è rappresentato dagli artefatti dell'artigianato popolare

    5. zavzemati, zavzeti mesto occupare il posto:
    umetnik zavzema vidno mesto med slovenskimi slikarji l'artista occupa un posto preminente tra i pittori sloveni

    6. essere; assumere, fare proprio:
    zavzemati kritičen odnos do česa essere critico nei confronti di qcs.
    zavzemati skrajna stališča assumere posizioni estreme

    7. knjiž. (prevzeti) rapire, incantare, estasiare:
    njegova klavirska igra je poslušalce popolnoma zavzela la sua interpretazione pianistica letteralmente incantò l'uditorio
    delo ga je popolnoma zavzelo il lavoro lo occupava completamente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. zavzemati tuja tržišča conquistare i mercati esteri
    pren. alp. zavzeti vrh gore conquistare la vetta di un monte

    B) zavzémati se (-am se) | zavzéti se (-vzámem se) imperf., perf. refl.

    1. battersi, impegnarsi:
    zavzemati se za pravice otrok battersi per i diritti dei bambini

    2. rimanere incantato, affascinato, turbato:
    ob novici se je tako zavzel, da se je tresel al sentire la notizia si turbò al punto da tremare tutto

    3. intervenire, interloquire:
    'Ali veste, kako se je zgodilo?' — 'Kako?' se je zavzela 'Sapete com'è successo?' — 'Come?' interloquì
  • zdravil|o srednji spol (-a …) das Medikament, das Arzneimittel, die Medizin, die Arznei, das -mittel (proti vročini Fiebermittel, domače Hausmittel, ljudsko Volksheilmittel, za vse Allheilmittel, Allerweltsmittel, za oči Augenmittel, proti glistam Wurmmittel, za srce Herzmittel, za živce Nervenmittel)
    predpis zdravila die Verordnung (eines Mittels)
    vzorec zdravila das Ärztemuster
    knjiga zdravil das Dispensatorium, das Arzneibuch
    prodaja zdravil der Arzneimittelverkauf
    prodaja zdravil brez recepta der Handverkauf
    pretirana uporaba zdravil der [Arzneimittelmißbrauch] Arzneimittelmissbrauch, [Medikamentenmißbrauch] Medikamentenmissbrauch
    odvisen od zdravil medikamentensüchtig, medikamentenabhängig
    omarica za zdravila das Medizinschränkchen
    zastrupljenje z zdravilom, toksično delovanje zdravila die Medizinalvergiftung
    figurativno tu ni zdravila dagegen ist kein Kraut gewachsen
  • zdravílo medicine; medicament; remedy; (redko) physic; figurativno (odpomoček) remedy; (za okrepitev) tonic, cordial; (za odvajanje) laxative, purgative, aperient; (za draženje) stimulant; (za ublažitev, pomirilo) sedative

    zdravílo za zunanjo uporabo remedy for external use
    domače zdravílo household remedy, nostrum
    specialno zdravílo specific; patent medicine
    zdravílo za bljuvanje emetic
    zdravílo za vse panacea, cure-all
    pripravljanje zdravil pharmaceutics pl (s konstr. v sg), pharmacy
    prodajalec zdravil pharmacist, (pharmaceutical) chemist, dispensing chemist, druggist
    dati zdravílo to administer a medicine, to give someone his medicine
    napraviti zdravílo to make up a medicine
    predpisati zdravílo to prescribe a medicine
    vzeti zdravílo to take one's medicine
  • zdravílo médicament moški spol , reméde moški spol , médecine ženski spol , (tekoče) potion ženski spol

    domače zdravilo reméde de bonne femme
    zdravilo za vse reméde universel, panacée ženski spol
  • zdrávljenje (-a) n cura, terapia, trattamento:
    biti na zdravljenju essere in cura
    dolgotrajno, pravočasno, uspešno zdravljenje cura lunga, tempestiva, efficace
    ambulantno, domače zdravljenje cura ambulatoriale, domiciliare
    individualno, skupinsko zdravljenje cura, terapia individuale, di gruppo
    klimatsko zdravljenje cura climatica
    konservativno zdravljenje terapia conservativa
    ležalno zdravljenje cura del riposo
    odprto zdravljenje opeklin, ran trattamento all'aperto di ustioni, ferite
    okupacijsko zdravljenje terapia occupazionale
    stacionarno zdravljenje cura ospedaliera
    zdravljenje bolezni nosoterapia, cura delle malattie
    zdravljenje govornih motenj logopedia
    zdravljenje s toploto, z dieto, z vodo, z zelišči termoterapia, dietoterapia, idroterapia, fitoterapia
  • zebu samostalnik
    zoologija Bos taurus indicus (domače govedo) ▸ zebu