Franja

penati m pl.

1. relig. penati

2. pren. dom, domače ognjišče; domovina:
tornare ai propri penati vrniti se v domovino, v domači kraj

Platzmannschaft, die, Sport domače moštvo

popularize [pɔ́pjuləraiz] prehodni glagol
popularizirati, razširiti med ljudi, napraviti domače

Ringelpiez, der, družabna zabava s plesom, domače rajanje

Rufname, der, domače ime, vzdevek, pridevek; wie heißen Sie mit Rufnamen? kako vas kličejo/nagovarjajo?

russet [rʌ́sit]

1. samostalnik
rusa, rdečkasto rjava (kostanjeva) barva; vrsta zimskih jabolk takšne barve; domače platno takšne barve

2. pridevnik
rdečkasto rjav, rus

sans façon tujka franc. avv. po domače; brez okolišenja

svilénac -nca m
1. svilena nit
2. tanko domače platno

synthesis -is, acc. -in, abl. -ī, f (tuj. σύνϑεσις sestava, sklad)

1. skupina skupaj spadajočih posod, jedilni servis, starejše namizje: Stat., septenaria Mart.

2.
a) skupina naenkrat oblečenih oblačil, vsa oprava, obleka: Dig., sic micat innumeris arcula synthesibus Mart.
b) metaf. lahko domače vrhnje oblačilo, nočna halja, hišna halja, ki so jo nosili zlasti za mizo, na Saturnov praznik tudi na cesti, spalna suknja: mutata tibi est synthesis undecies Mart., synthesibus dum gaudet eques dominusque senator Mart.

tòprak m (t. toprak)
1. zemljišče, zemlja
2. domače ognjišče, dom, domačija, domovina

vernacularism, vernacularity [vənǽkjulərizəm, -lǽriti] samostalnik
ljudsko izražanje, raba domače govorice; posebnost domačega jezika, vernakularizem

vulgarizar [z/c] posplošiti, razširiti med ljudi, domače napraviti

vulgo [vʌ́lgou] prislov
(latinsko) vulgo; navadno (rečeno); po domače, v domači govorici

vulgo po domače

vulgo splošno, sploh, navadno, po domače

žúja ž, žȕja ž
1. samica domače živali z rumeno dlako, navadno ovca, kobila
2. rumenolaska, zlatolaska

домашность f domačnost, domače gospodarstvo

запанибрата po domače, neprisiljeno

запросто neprisiljeno, brez ceremonij, po domače

панибратство n preveč domače obnašanje, prevelika familiarnost