Franja

Zadetki iskanja

  • méra measure; (velikost) size; (obsežnost) extent, dimension

    normalna méra standard; gauge; (stopnja) degree; (merjenje) measurement; (razmerje) rate, scale, index; (zmernost) moderation, temperance; (verz) metre, measure; glasba bar, time; (ukrep) measure, step
    mére in uteži measures and weights pl
    dobra (slaba) méra full (short) measure
    dolžinska méra linear (ali long) measure
    ploščinska méra square (ali superficial) measure
    prostorninska méra cubic measure
    votla méra measure of capacity
    največja skupna méra matematika greatest common measure
    obrestna méra rate of interest
    zvrhana méra heaped up (ali strike, struck-) measure
    do neke mére to a certain degree, in some measure; to a certain extent, to some extent
    v obilni méri amply, richly
    v veliki méri to a high degree, to a great (ali large) extent; largely, higly
    prek mére beyond measure, beyond all bounds
    v neki méri in a measure
    čez vse mére exceedingly, excessively, immoderately, out of all measure
    v isti méri kot... in the same measure as...
    v enaki méri alike
    napravljen po méri made to measure
    obleka po méri bespoke suit, ZDA custom suit
    po méri narejena oblačila clothes pl made to measure, ZDA custom clothes pl
    enota mére unit of measure
    krojač, ki dela po méri bespoke tailor
    dati dobro méro to give good measure
    držati se mére to be moderate, to observe due moderation
    napraviti vse potrebne mére (ukrepe) to take all the necessary steps
    podvzeti (lotiti se) primerne mére (ukrepe) to take appropriate action
    podvzeti temeljite, dalekosežne mére to take sweeping measures
    podvzeti vse potrebne previdnostne mére to take all due precautions
    on ne pozna mére he knows no bounds
    to presega vse mére that goes beyond all bounds
    prekoračiti méro (figurativno) to overstep the mark, to go too far
    napraviti méro polno (figurativno) to fill the cup to the brim
    do kolikšne mére mu moremo zaupati? how far can he be trusted?
    vzeti komu méro za kaj to take someone's measurements for something
    vzeli so mi méro za plašč (za obleko) I have been measured for a coat (for a suit)
  • méra mesure ženski spol , proportion ženski spol , dimension ženski spol ; (tehnika) jauge ženski spol , calibre moški spol , gabarit moški spol ; (metrum) mètre moški spol

    dolžinska mera mesure de longueur, mesure linéaire
    kotna mera équerre ženski spol
    obrestna mera taux moški spol d'intérêt
    ploskovna mera mesure de surface
    tračna mera mètre-ruban moški spol; (jeklena) ruban moški spol d'acier
    votla mera mesure de capacité
    zakonita mera étalon moški spol, matrice ženski spol, jauge ženski spol
    čez mero à outrance, excessivement, outre mesure, à l'excès
    v polni meri pleinement
    v veliki meri dans une large mesure, à un haut degré, largement, abondamment
    v najvišji meri au plus haut point (ali degré)
    držati mero garder la mesure, se modérer
    vzeti mero prendre la mesure (ali les mesures)
    prekoračiti mero (dé)passer les bornes (ali la mesure)
  • méra medida f ; proporción f ; grado m ; extensión f

    čez mero demasiado, con exceso, excesivamente, sobremanera
    po meri a la medida
    v polni mera plenamente, completamente
    v veliki meri en alto grado
    v najvišji meri en sumo grado, sumamente
    obrestna mera tipo m de interés
    zakonita mera patrón m
    dolžinska mera medida de longitud, medida lineal
    ploskovna mera medida de superficie
    votla mera medida de capacidad
    držati mero guardar la medida
    prekoračiti mero pasar de los límites, exceder la medida
    privzeti mere tomar (ali adoptar) medidas
    vzeti mero tomar la medida
  • nanometer samostalnik
    (dolžinska mera) ▸ nanométer
    nekaj nanometrov ▸ néhány nanométer
    premer 10 nanometrov ▸ 10 nanométeres átmérő
    meriti v nanometrih ▸ nanométerben mér
  • pace1 [péis] samostalnik
    korak, koračaj (tudi figurativno dolžinska mera)
    hoja; hitrost, tempo; korak, drnec, kljusanje (konja)

    at a great (ali spanking) pace v hitrem tempu
    pace for pace korak za korakom
    to go the pace hitro iti (hoditi), figurativno veselo živeti, zapravljati
    to hit the pace hiteti
    to keep pace with iti v korak s čim
    figurativno to put s.o. through his paces preizkusiti koga; dati komu priložnost, da pokaže svoje zmožnosti
    to quicken one's pace pospešiti korak
    to set the pace diktirati tempo
    to show one's paces pokazati svoje zmožnosti
    geometrical (ali great) pace 5 čevljev (1,524 m)
    vojska ordinary pace navadni korak
    vojska quick pace hitri korak
  • palmus -ī, m (palma) dlan

    1. kot grška dolžinska mera = 4 prste (palec = 1/4 rim. čevlja (gr. παλαιστή in δῶρον)): Plin., Vitr.

    2. kot rimska dolžinska mera = 1 rimska ped = 12 palcev: Varr., palmi altitudine Plin.
  • pēs (besedo so izgovarjali pess, iz *ped-s), pedis, m (iz indoev. kor. *ped- stopati, hoditi; prim. skr. pā́dam stopinja, gr. πούς, ποδός, got. fōtus, stvnem. fuoz = nem. Fuss, gr. πέδον in πεδίον tla, polje [= „tisto, po čemer se stopa“], πέδιλον podplat, lat. pedes, pedum, pedica, op-pidum, sl. padem, pasti, peš, pod, lit. pėdà stopa = sled [noge], pãdas podplat, pãdis podstavek)

    I.

    1. noga (človeška in živalska): Plin., Amm., Vitr., Gell. idr., pedibus aeger S., si pes condoluit Ci., altero pede claudus N., pede (pedibus S. fr.) captus (omrtvičen) L., pedibus non iam valere N. ne biti več trdnih nog, imeti šibke noge, stare pede in uno H., equorum pedes priores N.; posebne zveze: pedem ferre Ter., V., Cat., Sen. ph. iti, priti, prihajati, elipt.: nusquam pedem (sc. feram)! Ter., inferre, ponere Ci. (v)stopiti, efferre Pl., Ci. oditi (odhajati), conferre Ci., L. spoprije(ma)ti se, napasti (napadati); od tod collato pede Cu. ali pede presso L. noga ob nogi, s počasnim korakom, pedem referre Ci., O. ali retrahere, revocare V. nazaj iti, umakniti (umikati) se, auferre pedes Sen. ph. spodbi(ja)ti (izpodbi(ja)ti) komu nogo, izpodrivati komu noge = ne (do)pustiti ((do)puščati) komu, da pride komu do živega, pedem opponere O. upreti (upirati) se, pedem opponere alicui Petr. nogo podstaviti (podstavljati) komu = izpodriniti (izpodrivati) koga, skušati komu škoditi, pedem trahere O. šepati, per me ista trahantur pedibus Ci., ante pedes esse (positum esse Ci.) Ter. biti pred nogami = biti pred očmi; s praep.: in pedes se dare ali se conicere Kom. pobrisati (popihati) jo, pete odnesti (odnašati); elipt.: ego me in pedes (sc. conicio) Ter., ad pedes (alicuius) accidere, se abicere, se proicere, se prosternere Ci. vreči se na tla (pred koga), pasti na kolena (pred kom), verna ad pedes Mart. kurir = servus ad pedes Sen. ph. = servus a pedibus Ci.; kot voj. t.t. (o konjeništvu in konjenici): ad pedes descendere ali degredi L. razjahati (konje), stopiti (stopati) s konj, ad pedes desilire C. skočiti s konjev, equitem ad pedes deducere L. konjenici ukazati, naj razjaha, pugna ad pedes venerat L. bojevali so se peš, ante pedes alicuius Ci. vpričo koga, ante pedes positum est Ci. očitno je, circum pedes Ci. okoli sebe, sub pedibus alicuius L. v rokah (oblasti) koga, sub pedibus esse ali iacēre O. malo važen biti, nepomemben biti, ne biti v čislih, sub pede ponere H. ne imeti v čislih, ne marati za kaj; abl. pedibus peš: pedibus flumen transire C., pedibus mereri (merere) L. služiti kot pešec, služiti v pehoti, pedibus ire in sententiam alicuius S., L., (o senatorju pri glasovanju) prista(ja)ti na nasvet (mnenje) koga, oprije(ma)ti se mnenja koga, glasovati s kom; tako tudi: ne (quis) pedibus iret Ci. da ne pritegne (kdo kakemu) nasvetu, da (kdo) ne glasuje; toda: oppida neque pedibus neque navibus aditum habebant C. ne po kopnem ne po vodi; occ. kopito, krempelj: equus pede terram ferit V., accipiter columbam pedibus uncis eviscerat V.

    2. metaf. (o stvareh, ki jih razumemo kot pooseb.)
    a) noga: mensae pes tertius impar O., cito pede labitur aetas O. s hitrim korakom, urno, tacito pede lapsa vetustas O., retrahit pedem unda V., crepante lympha desilit pede H. šumeč.
    b) pes veli Ci. jadrna vrv; od tod pede aequo O. ali pedibus aequis Ci. z enako nategnjenima obema jadrnima vrvema = jadrati s polnim vetrom, pedem facere V. le eno vrv nategniti = jadrati s polovičnim vetrom, obliquare laevo pede cornua Lucan. = in contrarium navigare prolatis pedibus Plin. = prolato pede transversos captare Notos Sen. tr. jadrati ob vetru (z vetrom), colligere (pob(i)rati) pedes Tib.
    c) navales pedes Pl. veslači.
    d) držalo nosilnice: Cat.
    e) gorsko vznožje: immi pedes Cassii montis Amm.
    f) tla, zemlja, zemljišče, svet: Sen. ph., Vitr., Aus.
    g) pecelj: Col., Plin.
    h) bot. pedes gallinacei Plin. petelinček, rosnica (prim. gallīnāceus 3).
    i) pedes betacei Varr. korenje pese.

    II.

    1. meton. korak pri hoji, hod, tek: pedibus vincere O. v dirki, v tekaški tekmi, pedibus melior Lycus V. v teku, quo te, Moeri, pedes? (sc. agunt) V. kam te vodijo koraki?, adi pede tua sacra secundo V. z milostnim hodom, pecunia pedibus compensatur Ci. z daljšo potjo.

    2. čevelj (kot dolžinska mera); rim. čevelj je približno 1/3 m; 5 pedes = 1 passus: fossae XV pedes latae C., murus in altitudinem XVI pedum C.; pren.: iustus p. Plin. prava mera; preg.: negat se a te pedem discessisse Ci. niti za ped, metiri se suo pede H. s svojim merilom, s svojimi merili.

    3. metaf. (po gr. πούς) udarec, takt, stop(ic)a: mutatis pedibus H., minuti pedes Ci., pedibus claudere verba H., verba in suos pedes cogere O. v stop(ic)e vezati, musa per undenos emodulanda pedes O. dvostih, distih(on).

    4. sinekdoha vrsta verza, kitica: Lesbius H. = Sapfina (sapfiška) kitica, pes ter percussus H. jambski trimeter, hunc socci cepere pedem H. to vrsto verza so sprejeli komediografi.
  • schoenus -ī, m (tuj. σχοῖνος)

    1. bot. ločje, loček, loč (čisto lat. iuncus), bič(je), biček, sita, sitje; njegovo dišečo vrsto (Andropogon schoenanthus LINN. (starejše) dišeča žuka) so dodajali v vino, da je dobilo poseben okus in vonj: CA., COL.

    2. meton.
    a) bičkovo (žukino) mazilo, mazilo iz dišečega bička (dišeče žuke), s katerim so se mazilile javne hotnice (vlačuge, prostitutke, kurbe; prim. schoeniculae): schoeno delibutae PL. (po nekaterih izdajah scoeno = coeno).
    b) shójnos, α) grška dolžinska mera, s katero so premerjali osvojeno ozemlje in ga po njej razdeljevali med naseljence; potem tudi β) perzijska in γ) egiptovska dolžinska mera (približno kakih 30–60 stadijev): PLIN.
  • sēm-is2 -issis, m, redko sēmis, indecl. (sēmi in ās)

    1.
    a) pol asa: CORN. idr., semis quod est semias i. e. ut dimidium assis VARR., de semissibus et trientibus CI., homo non semissis VATINIUS AP. CI. EP. vreden niti beliča, cedit uncia. quid fit? semis H., quod antea semis (= semissibus) aeris ac trientibus in singulos modios dabatur ASC.
    b) zlat novec, zlat pénez, nekak polzlat (polzlatnik), pol zlata (pol zlatnika): semisses aureorum LAMP.

    2. polovica, pol dvanajstdelne celote
    a) panem semissem ponebat supra torum PETR., semis Africae PLIN. polovica (= 6 delov).
    b) kot dolžinska mera α) pol orala: COL. idr., bina iugera et semisses agri assignati L. 2,5 orala, proscindere semissem, iterare assem PLIN. β) pol (rimskega) čevlja = 6 palcev = 1/6 m: VEG. idr., duos pedes et semissem COL., sesquipedes in latitudinem, in longitudinem semisses PLIN.
    c) pri opravilih s financami α) pri dediščinah 6/12 ali polovica celote: e libertorum defunctorum bonis pro semisse dextans cogeretur SUET. 10/12 namesto 6/12, semissis patrimonii ICTI. β) pri obrestih šest odstotkov (tj. 0,5 % na mesec), semissibus magna copia est CI. za šestodstotne obresti je mogoče dobiti veliko denarja, usurae semissium COL. ali (v apoz.) semisses usurae ICTI. obresti po 6 %, šestodstotne obresti, usura multiplicata semissibus PLIN.

    3. pri matematikih (za katere je šestica numerus perfectus popolno število) polovica šestice, trojka, tri: VITR.
  • stadium -iī, n (tuj. στάδιον)

    1. stádij, dolžinska mera (= 600 grških čevljev, tj. 185 m ali 240 korakov); gen. pl. stadiûm, redkeje stadiōrum: Ci., S. ap. Non., Cu., Col., Plin., Amm. idr.

    2. meton. (1 stadij dolgo) dirkališče, dirjališče, tekališče, stádion (štádion): Eutr. idr., qui stadium currit Ci., ut in stadio cursores exclamant Ci., excitavit … stadium et ōdīum Suet.; metaf. pot, tekma, tekmovanje, dirka: in stadium artis rhetoricae prodire Corn., me … in stadio eiusdem laudis exercuit Ci., alter in stadio laudis versabatur Ap. Soobl. stadius -iī, m: Macr. (z acc. pl. stadios).
  • triēns -entis, m (tria) tretjin(k)a asa ali sploh dvanajstdelne celote, 4/12 = 1/3

    1. sploh tretjin(k)a, tretji del: si de quincunce remota est uncia, quid superat? triens (5/12 — 1/12 = 4/12 = 1/3) H., cum sciemus, quantum quasi sit in trientis triente Ci. ep., medicaminis Col., ut triens ex heminā supersit Plin.

    2. (kot novec) tríens = tretjina asa: Varr., H., L., Plin., Iuv.

    3. tretjina cele dediščine: Dolabellam video Liviae testamento eum duobus coheredibus esse in triente Ci. ep. dediča tretjine, tretjinskega dediča; tako tudi heres ex triente Suet.

    4. (kot obrestno določilo) tretjina odstotka na mesec = po našem računu 4 % letno: usurae Icti. po 1/3 odstotka, pensiones Lamp.

    5. kot dolžinska mera
    a) tretjina orala (iugerum): Col.
    b) tretjina čevlja = štirje palci; metaf. tríens = stojalo iz štiripalčnih lesenih koščkov: cum trientes a bubus ducerentur Vitr.
    c) tretjina rimskega palca (dígita; gl. digitus): unciae modulus habet diametri digitum unum et trientem digiti Front.

    6. (kot tekočinska mera) tretjino sekstárija (= 4 cyathos) držeč kozarec: Pr., potare amethystinos trientes Mart.

    7. (pri matematikih, ki so imeli šestico za osnovno število) število dva, dvojka kot tretjina šestice: Vitr.
  • ūncia -ae, f (nam. *oin(i)cia (k ūnus) > *oincia > *ōncia > *ŏncia > ūncia)

    1. únča, úncija, dvanajstin(k)a, dvanajsti del asa in sploh vsake dvanajstdelne celote
    a) pri dediščini dvanajstin(k)a, dvanajsti del: Caesar ex unciā, sed Lepta ex triente (sc. heres) Ci. ep., ex unciā heres erat patris sui Galla Sen. rh.
    b) kot novec = únča, úncija, dvanajstina asa: Varr. idr.
    c) dvanajstina dolga: non erit uncia tota Mart.
    d) kot obrestna mera = 1/12 odstotka na mesec, torej 1 odstotek na leto: Dig., Cels.
    e) kot površinska mera = dvanajstina orala: Col.
    f) kot dolžinska mera = dvanajstina čevlja = 1 palec: Plin., Front.
    g) kot utež = únča, úncija = 27,3 grama: Pl., Plin., Mart., Suet.

    2. metaf. majhna količina, malenkost, kanček, betvica, malce, malček: piscium Pl., eboris Iuv., nulla de nostro nobis uncia venit apro Mart.
  • мера f mera; ruska mera ( = 16 kg); ukrep;
    в меру kolikor je potrebno;
    чувство меры zmernost;
    по мере возможности kolikor je mogoče;
    принять меры ukreniti vse potrebno;
    по крайней мере vsaj, vsekakor;
    в меру потребности po potrebi;
    высшая м. наказания najvišja izmera kazni;
    сверх меры čezmerno;
    наблюдать меру zmeren;
    меры предосторожности varnostni ukrepi;
    м. длины dolžinska mera