Grund, der, (-es, Gründe)
1. (Boden) tla, (Grundbesitz) posest, zemljišče, zemlja; (Talsohle) dno doline, dolina; von Gewässern: dno; (Hintergrund) ozadje; Tierkunde beim Schwanz: koren; Grund und Boden zemljiška posest
2. (Fundament) temelj, osnova, (Ursache) vzrok, (Begründung) utemeljitev, (Veranlassung) razlog, ich habe meine Gründe imam razloge; zureichender Grund zadostni razlog; auf Grund (von) na osnovi (česa); einer Sache auf den Grund gehen iti/priti (nečemu) do dna; ein Schiff: auf Grund setzen nasesti (z ladjo), potopiti (ladjo); aus Gründen... iz razlogov; aus guten Gründen z dobrimi razlogi; aus diesem Grunde zato, iz tega razloga; bis in den Grund zerstören popolnoma (uničiti); im Grunde pravzaprav; im Grunde genommen v bistvu; in Grund und Boden wirtschaften: uničiti, sich schämen: vdirati se v zemljo (od sramu); von Grund auf/aus temeljito, korenito
Zadetki iskanja
- hondonada ženski spol nižava, dolina, soteska, globel
- intervale [íntəveil] samostalnik
ameriško (rečna) dolina, nižava - pàdina ž
1. reber, pobočje
2. kotlina, dolina: padina je dolinica izmedu dva brijega, brega - pȍdōlje s geogr. dolina, podolje, podolnica v hribovitem svetu: krasko podolje
- prȅteka ž (ijek., ek.) odtekanje vode, dolina, po kateri odteka snežnica ali deževnica
- prȍdō -ola m, prȍdōl -ola m, prȍdō -oli ž, prȍdōl -oli ž geogr. dolina, draga: glas dopire preko prodola i gora
- ràzdōlje s geogr. razdolje, dolina
- Tal, das, (-/e/s, Täler)
1. Geographie dolina; im Tal v dolini; zu/ins Tal v dolino; zu Tal fahren [Schiffahrt] Schifffahrt pluti po reki navzdol; über Berg und Tal čez hribe in doline
2. wirtschaftlich: spodnji del krivulje - tempē, n. pl. (tuj. τὰ τέμπη) (krasna) dolina: frigida tempe mugitusque boum V., Heliconia, Eloria (Heloria) O., Cycnëia O. = Teumesia Stat. — Kot nom. propr. Tempē Témpe (Témpa), dolina v Tesaliji ob Peneju med Olimpom in Oso, sloveča po izjemni naravni legi in naravnih lepotah: Cat., Lucan., Mel., Plin., Sen. ph. idr., Thessala O., H., Thessalica L., Peneia V., umbrosa Stat.
- ùdolica ž, ùdolina ž, ùdōlje s dolina
- v. kratica
1. verso, versetto verz, vrstica
2. valle dolina (na geografskih kartah)
3. vedi glej - vale1 [véil] samostalnik
(tudi poetično) dolina (zlasti v imenih)
figurativno dolina
tehnično odvodni žleb, odvod
this vale of tears ta solzna dolina (= svet, Zemlja) - vále văi f dolina
- vallata f (široka) dolina
- valle f
1. geogr. dolina:
valle fluviale, glaciale rečna, ledeniška dolina
a valle navzdol, spodaj; pren. na koncu
a valle di v spodnjem delu, v spodnjem toku
per monti e valli pren. po hribih in dolinah, vsepovsod
2.
giglio delle valli bot. (mughetto) šmarnica (Convallaria majalis)
3. pren. knjižno zemlja; tuzemsko življenje:
valle di lacrime solzna dolina
4. geogr. močvirje, barje:
le valli di Comacchio barje Comacchio - valle moški spol dolina; rečna struga
valle abajo po dolini nizdol
valle fluvial rečna dolina
el valle de lágrimas (fig) solzna dolina
por montes y valles čez hribe in doline - vallée [vale] féminin dolina
vallée fluviale, glacière; de montagne; aveugle erozijska, ledeniška, gorska, slepa dolina
les hommes de la vallée dolinci
vallée de larmes, de misère (figuré) solzna dolina; življenje - valley [vǽli] samostalnik
dolina; valovna dolina
arhitektura žleb v stičišču dveh poševnih streh
down the valley po dolini navzdol
the Thames valley dolina Temze - vallis -is, f (osnovna obl. *u̯alnis iz indoev. kor. *u̯al-, *u̯el- upogniti (upogibati), valiti; prim. skr. vāṇáḥ, vā́ṇī trst, trstovec, lat. lituus ukrivljena palica, got. walus palica, srednjevisokonem. tülle trst, cev, nem. Tal, gr. Ἦλις (iz Ƒᾶλις nižava, nižina), lit. lankà dolina, travnik, leñkti upogibati, let. leija dolina)
1. dolina: O., Cat., Tib., Q. idr., vallis atque collis Ci., vicus positus in valle altissimis montibus undique continetur C., opaca H., umbrosa V., supina L. navzdolje (pobočje) doline; pesn. pl. = sg.: vidimus obscuris sub vallibus urbem V.
2. pesn. metaf. = votlina, poglobitev, uglobitev, vdolbina: alarum Cat., femorum Aus.