Franja

mújsati mûjsām dial.
1. božati mačko
2. gladiti: mujsati bradu
3. prilizovati se, dobrikati se, pogovarjati: čitav dan sam ga mujsao, a on ništa, tvrd kao kamen

mulceō -ēre, mulsī, mulsum, star. mulctum (sor. z mulgēre)

1. (po)gladiti, (po)božati, (po)čehljati, (po)čohati, (po)praskati, (po)drgniti: barbam Plin., manu mulcens barbam O., colla, vitulum O., alternos (sc. pueros) linguā V. rahlo obliz(ov)ati.

2. rahlo dotakniti (dotikati) se: aristas, cantu (pojoč) O., virgā capillos O., aëra motu Lucr. rahlo gibati, aethera pennis Ci. poet. ali aethera prhutati, frfotati po zraku, huc navem Enn. ap. Prisc. sem gnati (o morju); occ.
a) pahljati, hladiti koga: somnus Erysichthona pennis mulcebat O., florem Cat., zephyri mulcebant flores O., mulcet aura rosas Pr.
b) pocula sucis Lyaei Sil. ljubko (na)polniti.

3. metaf.
a) (u)tešiti, (po)tešiti, (u)tolažiti, (po)tolažiti, pomiriti (pomirjati), (u)blažiti, (u)krotiti, (o)lajšati, (o)hladiti (naspr. irritare ipd.): Vell., mulcente et increpante Marcio L., regit animos et pectora mulcet V., pectora equorum Lucr., aliquem ali animos dictis O., mulcens tigres carmine Orpheus V., fluctūs iras V., variā vulnera ope O., dolores nervorum Plin., Somne, qui corpora fessa mulces O. zaziblješ v spanec, uspavaš.
b) laskati (se) komu, sladkati se, dobrikati se, prilizovati se komu, razveseliti (razveseljevati), očarati: aliquem laudibus Pac. ap. P. F., audire, quod aures mulceat Q., rudes atque agrestes animos admiratione Q., grato Dauni puellas carmine mulces H., vestras mulcebant carmina aures O., meum pectus poëta mulcet H., sensūs videntur m. Lucr.

ofrkávati se ofr̀kāvām se pog. prilizovati se, dobrikati se: znam da se ti oko nje ofrkavaš

palpō² -āre in večinoma palpor -ārī -ātus sum (prim. gr. ψάλλω udarjam, prožim, pukam, pulim, ψαλμός brenkanje, stvnem. fuolen = nem. fühlen, lat. palpus, palpō, palpebra, palpitō idr.)

1. tepljáti, tapljáti, trepljáti, gláditi, božati: modo pectora praebet virgineā palpanda manu O., animalia blandi manu palpata magistri Prud., equum permulcere vel palpari Ulp. (Dig.).

2. metaf. drugovati s kom, dobrikati se, prilizovati se, láskati komu, ljubkovati: Luc. ap. Non., blande mulieri palpare Acc. fr., mulieri palpabitur Pl., cui male si palpere recalcitrat H., quem munere palpat Iuv., Veneris iram palpare Ap. skušati utolažiti, ut malarum societate palpentur Hier.; abs.: hoc sis vide, ut palpatur Pl., viden, scelestus ut palpatur Pl., nihil asperum territumque palpanti est Sen. ph.

pèčiti se pêčīm se
1. šopiriti se, košatiti se: peči se kao pijetao, kao petao
2. dobrikati se, prilizovati se

requebrar [-ie-] zmečkati; figurativno komplimente delati, dvoriti (ženski); sladke besede govoriti, dobrikati se, prilizovati se

sawder [sɔ́:də]

1. samostalnik
pogovorno (često soft sawder) laskanje, dobrikanje, prilizovanje

2. prehodni glagol
dobrikati se, laskati se (komu)

scurror -ārī (scurra) biti za burkeža, igrati burkeža, sliniti se, laskati komu, dobrikati se komu, prilizovati se komu, biti lizun koga, „pometati komu dvorišče“: metues ... scurrantis speciem praebere H., scurror ego ipse mihi, populo tu H.

sdilinquirsi v. rifl. (pres. mi sdilinquisco)

1. medleti

2. pren. biti osladen, prisiljen; dobrikati se, izkazovati narejeno nežnost

sugar² [šú:gə]

1. prehodni glagol
osladiti, sladkati; prevleči ali posuti s sladkorjem
figurativno osladiti; laskati, dobrikati se (komu); ublažiti, prekriti (kaj) s sladkimi besedami, prigovarjati (komu) s sladkimi besedami
ameriško, sleng podkupiti

to sugar the pill osladiti pilulo, figurativno neprijetno stvar napraviti privlačno

2. neprehodni glagol
sladiti, kristalizirati
sleng nemarno, leno, brez volje delati, zabušavati

3. medmet
ameriško, pogovorno, (zaničljivo) pah!
(nestrpno) ah kaj!

udvárati se ùdvārām se
1. prilizovati se, dobrikati se: udvarati se svome starješini
2. dvoriti: udvarati se ženama

umíljati se ùmīljām se, umiljávati se umìljāvām se dobrikati se, prilizovati se: umiljati se komu, oko koga, kod koga

ungere^*

A) v. tr. (pres. ungo)

1. namazati; ekst. zamazati, pomastiti

2. ekst. podmazati (zobnik):
ungere le carrucole, le ruote a qcn. pren. komu se prilizovati, koga podkupiti
ungere il dente pren. mastiti se, jesti na tuj račun

3. relig. maziliti

4. pren. dobrikati se

B) ➞ ungersi v. rifl. (pres. mi ungo) namazati se, zamazati se

uvòditi ùvodīm
I.
1. uvajati: uvoditi koga u nauku, u društvo, u posao
2. peljati v: uvoditi gosta u kuću
II. uvoditi se prilizovati se, dobrikati se

vēnditō -āre -āvī -ātum (intens. k vēndere)

1. imeti naprodaj (na prodaj), ponujati naprodaj (na prodaj, v prodajo), prodajati: Varr. fr., Corn., Sen. ph., Col., Plin., Plin. iun., Ap. idr., Tusculanum venditat, ut … emat domum Ci. ep., qui ea tamquam gladiatorum libellos palam venditent Ci., nisi forte existimatis Graecos homines haec venditare coepisse, quae tum non modo non venditabant … Ci.

2.
a) metaf. nepošteno tržiti s čim, nepošteno prodajati, podkupljivo prodajati: decreta Ci., pacem pretio L., patriam Corn. izdajati, itinerum spatia et castrorum mutationes T.; v obscenem pomenu: venditare sese Pl.
b) ponujati, razkazovati, hvaliti, priporočati, vsiljevati: Corn., T., Iust., Cl., operam suam alicui L.; od tod se alieni venditare dobrikati se komu, skušati se prikupiti (prikupovati) komu: quibus se venditabat Ci., se plebi L., se senatui Vell., quod non florentibus hominibus se venditavit N., venditari se existimationi hominum Ci.

wheedle [wi:dl] prehodni glagol
pregovoriti, pretentati (into s.th. k čemu)
neprehodni glagol
prilizovati se, dobrikati se

to wheedle a gift out of s.o. izvabiti iz koga darilo
to wheedle s.o. into s.th. pregovoriti koga za kaj

word² [wə:d] prehodni glagol
izraziti (kaj) z besedami, formulirati, stilizirati, izreči (z besedami)
zastarelo laskati se, dobrikati se (komu)

to be worded dobesedno se glasiti
strongly worded resolution ostro sestavljena (formulirana) resolucija
well worded letter lepo sestavljeno pismo
neprehodni glagol
zastarelo, narečno govoriti, besedovati, uporabljati besede

zaligívati -lìgujēm (se) dobrikati se: zaliguje dijete oko majke

задо́брювати -рюю недок., dobríkati se -am se nedov.

ласкаться dobrikati se, laskati se