Franja

Riechstoff, der, dišava

sachet [sæšéi, sǽšei] samostalnik
vrečka, z dišavo (parfumom) namočena, napojena rutica (robček), vrečica z dišečo snovjo, ki se da med perilo, dišava

sazón ženski spol čas, hip; zrelost; ugoden čas ali trenutek; okusnost; dišava, začimba

a sazón o pravem (ugodnem) času
a la sazón takrat, tisti čas; prav tedaj; obenem, hkrati
antes de sazón pred časom
con sazón o pravem času
(no) estar en sazón (ne) biti zrel
fuera de sazón času neprimeren
llegar a la sazón dozoreti, doseči zrelost

scent¹ [sent] samostalnik
duh, vonj, parfum, dišava; zadah
lov voh, vohanje
figurativno nos, sled

scent of hay vonj po senu
false scent napačna sled (tudi figurativno)
hound of keen scent pes ostrega duha
to be on the right (wrong) scent biti na pravi (napačni) sledi
to follow up the scent iti za sledjo, iti po sledi
he has a scent for bargains ima dober nos za ceneno blago
to lose (to recover) the scent izgubiti (zopet najti) sled
to put (to throw) off the scent speljati s (prave) sledi
to put on the scent spraviti na sled

senteur [sɑ̃tœr] féminin vonj, dišava

pois masculin de senteur (dišeči) grahor

spice [spáis]

1. samostalnik
dišava, začimba; vonj po začimbi
figurativno priokus; trohica, ščepec, nadih, majhna doza

a dealer in spice trgovec z začimbami, dišavami
to have a spice of imeti okus po
there is a spice of malice in him v njem je nekaj zlobnega

2. prehodni glagol
začiniti (z dišavami)
figurativno zabeliti, začiniti z duhovitostjo itd.

to spice with wit zabeliti (pogovor) z duhovitimi opazkami

sweet² [swi:t] samostalnik
kar je sladko; sladek okus, sladkost; slaščica, bonbon; sladek poobedek, sladke jedi; sladkano vino
figurativno sladkosti; prijeten vonj, parfum, dišava; prijetnost, slast; ljubi, ljubček, ljubica, dragica

no sweet without sweat ni jela brez dela
the sweets of power slast oblasti
the sweets and bitters of life sladkosti in bridkosti življenja
the flowers diffuse their balmy sweets cvetlice širijo svoj balzamov vonj
to taste the sweets of success okusiti slast uspeha

venēnum -ī, n (iz *u̯enes-no-m, *u̯enes-num : venus -eris) = „lepotilni ali ljubezenski napitek (napoj)“; od tod metaf.

1. barvilo, barva, poseb. škrlat, bager, púrpur: Assyrio fucata lana veneno V., Tarentinum H. temni škrlat; tudi
a) lepotilno sredstvo, ličilo, lepotilo, starejše lepotica: O.
b) balzam, dišava (starejše dišavina), mazilo za maziljenje mrličev: Lucan.

2. ljubezenski napitek (napoj), čarovno sredstvo, bajilo, čar: Pl., Dig. idr., cum sibi venenis ereptam memoriam diceret Ci., venena … non valent convertere humanam vicem H., dira venena Medeae H., venenum Thessalicum O., quasi veneno perficere, ut … Ci.; pren.: aetas et morigeratio, haec sunt venena (bajila) formosarum mulierum Afr. ap. Non., isto veneno (ljubeznijo) tentare aliquem Pr.

3. sinekdoha napitek, sok, napoj, pijača: dedi venenum, sed somniferum Ap., venenum malum Formula ap. Ci., Gell., Dig., ea (sc. avaritia) quasi venenis malis imbuta S.; occ. strupen napitek, strupena pijača, strup: O., H., Lucr., Plin., Dig. idr., venenum parare, infundere Ci., venenum praebere Ci. ali (alicui) dare Ci., L., Q. venenum sumere H. ali haurire L. epit., Suet., Eutr. ali bibere Ci., Q., aliquem veneno necare, interimere Ci. ali interficere S. fr. ali occidere Iust., Suet., lac veneni V. strupeni mleček (rastlinski); metaf.
a) strup (o strupenem, rezkem govoru): Rupili pus atque venenum H., umazanostrupena beseda, lingua (sc. invidiae) est suffusa veneno O., humili veneno laedere aliquem Stat.
b) strup = zlo, nesreča, poguba, pogibel: Varr. idr., discordia ordinum est venenum urbis L., invidiae Sil.; o slabih pesnikih: orationem … plenam veneni et pestilentiae legi Cat., vitae Cat. grenitev, muka.

Wohlgeruch, der, dišava; alle Wohlgerüche Arabiens vse dišave Arabije ( tudi ironisch )

zest¹ [zest] samostalnik
začimba, začimben dodatek; dišava, pikantnost; prijeten okus, slast, užitek
figurativno draž veselje, strast, vnema, interes; olupek, košček oranže ali citrone, sok iz teh koščkov

zest for gambling igralska strast
zest for living veselje do življenja
to add (to give) zest to začiniti, napraviti mikavno ali interesantno
danger adds zest to the sport nevarnost dodaja športu mikavnost (užitek)
to do s.th. with zest z užitkom nekaj napraviti

amāracus -ī, m f in amāracum -ī, n (gr. ἀμάρακος, -ον)

1. dišeči, mehkolistni majaron: V., Cat., Plin. Od tod adj. amāracinus 3 (ἀμαράκινος) majaronov, iz majarona: unguentum (oleum) Plin. majaronovo mazilo (olje) = subst. amāracinum -ī, n majaronovo olje, majaronova dišava, svinjam zelo zoprna: Lucr., Serv., Isid.; od tod preg.: nihil cum amaracino sui Gell. = kaj pomaga svinji dišava?

2. bot. „amarak“, menda materičnjak: Plin.

blagòvōnje s prijeten vonj, blaga dišava

foliātus 3 (folium)

1. listnat: caulis Plin., arbores Ap., rami Pall.

2. iz listja narejen, od listja, le kot subst. foliātum -ī, n (sc. unguentum) nardna dišava, tj. iz nardnih listov in raznih drugih dišečih reči pripravljeno dragoceno olje ali mazilo (= nardinum): Plin., Iuv., Mart., si foliata sitis Mart. če te skomina po nardni dišavi.

vanilla [vənílə] samostalnik
botanika vanilja; vaniljina dišava

zibetum [zíbitəm] samostalnik
dišava iz žlez cibetovke

balsamum -i, n (semit.; gr. βάλσαμον)

1. balzamovo drevo, balzamov grm, balzamovec: Plin., balsamum modica arbor T., balsami lacrima Cels. ali humor T. balzamov sok.

2. met. balzamov sok, balzamovo olje, (gileadski) balzam: Vulg., oleum balsamum Ap., balsamum sudare Iust. (o drevesih); kot zdravilo: Cels.; kot dišava: Ap., Vulg.; kot gorivo: Lamp.; pl. balsama balzamovi sokovi, balzam, poseb. kot dišava: Mart., Ap. idr. sudantia ligno balsama V., ubi tura balsamaque sudantur T.

cardamōmum -ī, n (gr. καρδάμωμον) kardamom, rajska zrna (dišava): Plin.

cataractria -ae, f (iz gr.) kataraktrija, neka dišava: Pl.

cēpolendrum (cēpolindrum) -ī, n cepolender (cepolinder), izmišljena dišava: Pl.

cibétovka (mačka) civet cat, zibet

dišava iz žlez cibétovke civet