Franja

гамане́ць -нця́ ч., mošnjíček -čka m., denárnica -e ž.

кошелёк denarnica

портмоне n (neskl.) denarnica

čȃntra ž, čȁnta ž (t. čanta) manjša usnjena torba, ki se kot denarnica nosi obešena čez ramo: ušteđeni novac nosi u -i

pouch¹ [páuč] samostalnik
vrečka, mošnja za tobak, torbica
arhaično mošnjič, majhna denarnica
vojska nabojnica, torbica za naboje
anatomija solzni mešič
zoologija vreča (vrečarjev), golša (pelikanov)
botanika mošnjiček

sr̀ma-džùzdān -ána m (t. syrma-džuzdan) srebrn mošnjiček, srebrna denarnica

arcula -ae, f (demin. arca)

1. skrinjica: Pl., Col., Sen. ph., Ap., tanne (= tamne) arcula tua plena est aranearum? Afr. ap. Tert. denarnica, arculae loculatae Varr. slikarski barvniki, arculae muliebres Ci. skrinjice za nakit, šatuljice, qui velut ad arculas sedent et tela agentibus subministrant Q. pri skrinjah za strelivo; pren. (o lepoti govora): meus autem liber totum Isocrati μυροϑήκιον (barvni lonec) atque omnes eius discipulorum arculas (barvnike)... consumpsit Ci. ep.

2. vetrnik v orglah: Vitr.

3. krsta, rakev: Dig.

če

A) konj.

1. (v pogojnih odvisnikih) se, qualora; casomai:
če si lačen, ti bom dal kruha se hai fame, ti darò del pane
če bi molčal, bi te imeli za pametnega se avessi taciuto, saresti passato per saggio
(za izražanje skromnega mnenja) se:
če se ne motim, bo kmalu svatba se non sbaglio, fra poco si sposano
(za izražanje ugibanja):
kje je denarnica? če ni v suknjiču? dov'è il portafogli? sarà nella giacca!
komaj če sta spregovorila deset besed si saranno dette sì e no dieci parole
(za izražanje želje, omiljenega ukaza):
kaj če bi raje prišli jutri? e se veniste domani?
kaj če bi stopili v hišo? e se entrassimo in casa?
(za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) se:
stvar je nepotrebna, če ne nevarna non è necessario, se non forse pericoloso
(v eliptičnih izrazih) se:
prekliči, če ne... ritratta, se no...

2. (v časovnih odvisnikih) se, quando:
vsakomur dobro de, če ga hvalijo a tutti fa piacere se (quando) si viene lodati

3. (v dopustnih odvisnikih) anche se:
če se na glavo postaviš, ti ne dam non ti do neanche se ti fai in quattro

4. (v vzročnih odvisnikih) se:
jej, če ti rečem mangia, se te lo dico

5. (v primerjalnih odvisnikih) ○:
če je bolj jezen, bolj pije più è arrabbiato e più beve
prej če začnemo, prej bo opravljeno prima cominciamo e prima sarà fatto

6. (v odvisnih vprašalnih stavkih) se:
vprašal sem ga, če je res gli ho chiesto se era vero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
če le sempre che, soltanto che
če seveda beninteso che
če sploh seppure

B) subst. se:
nehaj že s svojim večnim če! e smettila coi tuoi eterni se!

gotovina samostalnik
1. (fizični denar) ▸ készpénzIzstavljeni račun je plačal z gotovino, z bankovci visoke vrednosti. ▸ A kiállított számlát készpénzben, magas címletű bankjegyekkel fizette ki.
Povezane iztočnice: devizna gotovina

2. (elektronski denar) ▸ készpénzPovezovanje mobilne telefonije z digitalno gotovino omogoča varne denarne transakcije. ▸ A mobiltelefonok és a digitális készpénz összekapcsolása biztonságos pénzügyi tranzakciókat tesz lehetővé.
Banka gotovino nakaže na tekoči račun ali hranilno knjigo posojilojemalca. ▸ A bank a készpénzt a kölcsönfelvevő folyószámlájára vagy takarékkönyvére utalja át.

loculus -ī, m (demin. locus)

1. prostorček, mestece, čumnata: in cella erat paulum nimis loculi Pl.

2. occ. razni prostori, posodje ipd. za shranjevanje
a) krsta, rakev: Manium Maximum et M. Tullium equites Romanos binum cubitorum fuisse auctor est M. Varro, et ipsi vidimus in loculis adservatos Plin., l. argenteus Iust.
b) mrtvaški oder, pare, skolke: Fulg.
c) predelek, oddelek za eno živinče: loculi vel marmore vel ligno facti P. Veg.
d) skrinjica: hunc (sc. pollicem) cremari … non potuisse tradunt conditumque loculo in templo Plin.; pl. loculi -ōrum, m prostorček za shranjevanje s predali, predalni(če)k, omarica, ohišje, okrov, tok, pušica, škatlica ali doza (iz slonove kosti ali lesa, v kateri se hranijo dragocenosti, denar idr.): in loculos compingere Pl., nummum in loculos demittere H., pueri … laevo suspensi loculos tabulamque lacerto H. toke ali škatlice (z računskimi kamenčki (calculi) za prvi pouk računstva), loculis … conflatur argentum Sen. ph., loculi, in quibus erant claves Plin., loculi peculiares Suet. zasebna blagajna (denarnica); tako tudi: in Domitiani loculos converti Front. teči v Domicijanovo zasebno blagajno.

mošnj|a [ô] ženski spol (-e …) der Beutel, der Sack; (denarnica) die Börse; anatomija der Hodensack, das Skrotum

mošnjič|ek moški spol (-ka …) figurativno (denarnica) der Geldbeutel, die Börse, ironično der Säckel (državni Staatssäckel)
poseči v mošnjiček in den Säckel greifen
vtakniti v mošnjiček einbeuteln, ironično einheimsen
odvezati mošnjiček den Geldbeutel zücken
globoko seči v mošnjiček tief in den Geldbeutel greifen

plat, e [pla, t] adjectif raven; plosk, ploščat; plitev; militaire odprt, neutrjen; figuré plitev, puhel; brezizrazen (obraz); plehek (pijača); hlapčevski

assiette féminin plate plitev ktožnik
bourse féminin plate prazna denarnica
calme masculin plat mrtvilo
comédie féminin plate plitva, banalna komedija
pied masculin plat ploska noga
souliers masculin pluriel plats čevlji brez pet
se coucher à plat ventre leči na trebuh, figuré pokazati se pretirano pokornega
dire tout plat povedati brez ovinkov
faire de plates excuses medlo, ponižujoče se upravičiti
tomber plat pasti na obraz; figuré popolnoma propasti (gledališka igra)

prázen (à) vide, vacant, creux , (ničev) vain

prazen alarm, strah fausse alarme (ali alerte)
prazne besede paroles en l'air (ali insignifiantes), familiarno du vent
prazna denarnica bourse ženski spol plate (ali vide)
prazna glasovnica billet moški spol (de vote) blanc
prazna glava tête ženski spol creuse (ali vide)
prazna patrona cartouche ženski spol à blanc
prazno stanovanje appartement moški spol vacant
prazna stran page ženski spol en blanc
prazen tek (tehnika) marche ženski spol à vide, figurativno jeu moški spol inutile
prazno upanje espoir moški spol vain
prazna vera superstition ženski spol
za prazen nič se smejati rire pour un rien
gledati v prazno (figurativno) regarder dans le vague
vrniti se praznih rok s'en retourner (ali revenir) les mains vides (familiarno bredouille)
zadeti v prazno (zgrešiti cilj) manquer le but
zasesti prazno (delovno) mesto combler une vacance

razsúti (-sújem)

A) perf.

1. spargere; sparpagliare:
razsuti pesek spargere la sabbia

2. pren. diffondere; spandere, irradiare:
sonce je razsulo svoje žarke il sole diffuse i suoi raggi

3. pog. (razbiti, uničiti) spaccare, demolire, distruggere; (pretepsti) bastonare, picchiare (di santa ragione) sconfiggere, battere (l'avversario)

B) razsúti se (-sújem se) perf. refl.

1. sfasciarsi, rompersi, adare in rovina, crollare (tudi pren.)

2. spargersi (dappertutto, qua e là), sparpagliarsi:
denarnica je padla na tla, denar se je razsul il portamonete cadde per terra e le monete si sparsero qua e là

rondelet, te [rɔ̃dlɛ, t] adjectif, familier okrogel, debelušast

bourse rondelette polna denarnica
somme rondelette precejšnja vsota

tólst (-a -o) adj.

1. grasso, pingue; adiposo:
tolst kot prašič grasso come un maiale

2. (masten) grasso:
tolste jedi cibi grassi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
knjiž. tolsta denarnica portafoglio ben fornito
etn. tolsti četrtek giovedì grasso
bot. tolsti koren mandragola (Mandraghola offocinarum)
zool. tolsta plavut pinna adiposa

vrȅćica ž (ijek., ek.) vrečica, vrečka: papirna vrećica; vrećica od kože, od platna; vrećica brašna; vrećica za duvan, za novac denarnica; vrećica za hvatanje pčela = rojolovka ravšelj; -e pod očima podočniki