Franja

holocaustōsis -is, f (gr. ὁλοκαύστωσις) darovanje žgalne žrtve: Eccl.

largītiō -ōnis, f (largīrī)

1. obilno darovanje, darežljivo podarjevanje, darežljivost, radodarnost (s sebičnimi nameni, zlasti da bi si kdo pridobil naklonjenost nekoga): Alexandrum filium Philippus accusat, quod largitione benevolentiam Macedonum consectetur Ci., l. in cives Ci., largitione militum voluntates redemit (sc. Caesar) C., l. aedilicia L., l. in milites Auct. b. Hisp., eam largitionem e re publica fieri Suet., veteranos … quantā potuit largitione contraxit Suet., largitionem habere Aur.; preg.: id, quod … iam in proverbii consuetudinem venit, „largitionem fundum non habere“ Ci. „da darovanje nima dna“.

2. podkupovanje, podkupnina: quaeritur consul, … qui largitioni resistat Ci., largitionis suspicionem recipere Ci., effusae largitiones Ci., populus … largitione magistratuum corruptus est H., (sc. Hasdrubal) princeps largitione vetustos pervertit mores Carthaginiensium H., Dumnorix gratiā et largitione apud Sequanos plurimum poterat C., pro virtute audacia, largitio, avaritia vigebant S., legati Iugurthae, largitione magis quam causā freti S., l. pessimi exempli (vrste) L.

3. prizna(va)nje, podelitev, podeljevanje, izkazovanje: civitatis (državljanstva) Ci., aequitatis Ci., beneficiorum Sen. ph.

4. meton. largitiones cesarska blagajna za darila in poklonitve, darilna blagajna, miloščinska blagajna: Eutr., Cod. Th., Cod. I., sacrae (za splošno blaginjo, npr. za vojaško preskrbo) Cod. I., privatae (za posebne namene) Cod. I., comes largitionum Amm., Aug. predstojnik cesarske darilne blagajne.

lībātiō -ōnis, f (lībāre) darovanje (žrtvovanje) pitnih (mokrih) darov, libácija, pitni (mokri) dar: Vulg., Isid., tui sacerdotii sunt … libationes epulaeque ludorum Ci.

Organspende, die, Medizin darovanje organa

praelībātiō -ōnis, f (praelībāre)

1. (pred)pokušanje, (pred)okušanje: labiorum Ambr. lahno dotikanje ustnic (pri poljubu), lahen poljub.

2. darovanje prvencev (prvih sadov): [Praemetium praelibationis causa quo]d ante metitur, qua … P. F.

3. metaf. zmanjš(ev)anje: Tert.

tūrificātiō (thūrificātiō) -ōnis, f (t(h)ūrificāre) darovanje kadila, zažiganje kadila, kajenje: Eccl.

возлияние n nalivanje, darovanje vina bogovom; (šalj.) popivanje

Arīcia -ae, f Aricija,

1. staro lacijsko mesto ob Apijevi cesti jugovzhodno od Rima; blizu je bilo svetišče, log in Gajsko jezero (lacus nemorensis) boginje Diane in heroja Virbija (Virbius) z nekdaj barbarskim bogoslužjem (darovanje človeških žrtev): Varr., V., H., O. idr.Od tod adj. Arīcīnus 3 aricijski: municipium Ci., arvum H., vallis O. gozdnata kotlina Gajskega jezera, regio Mart.; subst. Arīcīnī -ōrum, m Aricijci, preb. Aricije: L.

2. pooseb. eponimna heroina tega kraja, Nimfa Aricija, Hipolitova žena in Virbijeva mati: V.

organ¹ moški spol (-a …) anatomija, živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika das Organ
bočni organ Seiten(linien)organ
čutni organ (čutilo) Sinnesorgan
cortijev organ Cortisches Organ
(gibalni Bewegungsorgan, hordotonalni Chordotonalorgan, Saitensinnesorgan, larvalni Larvalorgan, letalni Flugorgan, lovilni Fangorgan, parietalni Parietalorgan, prebavni Verdauungsorgan, sesalni (sesalo) Saugorgan, slušni Gehörorgan, spolni Geschlechtsorgan, Sexualorgan, svetilni Leuchtorgan, timpanalni Tympanalorgan, trebušni Bauchorgan, vidni Sehorgan, vohalni Geruchsorgan, Riechorgan, vonjavni Duftorgan, votli Hohlorgan, za parjenje Begattungsorgan, Paarungsorgan, za shranjevanje rezervnih snovi Speicherorgan)
medicina … organa Organ-
(atrofija der Organschwund, darovalec der Organspender, darovanje die Organspende, odvzem die Organentnahme, prejemnik der Organempfänger, presaditev die Organverpflanzung, Organübertragung, die Organtransplantation)
organi množina -organe
(dihalni Atmungsorgane)
glasotvorni organi der Stimmapparat
spolni organi der Geschlechtsapparat
banka organov die Organbank
medicina reakcija zavračanja organa die Abstoßungsreaktion

piāculum -ī, n (piāre)

1. spravna daritev, spravina: L., te piacula nulla resolvent H., porco piaculum facere ali dare Ca., Macr., piacula dare per pontifices T. dati darovati, naročiti darovanje = piaculum pati Ci.; meton. darovani predmet, dar(itev), žrtev: pecudes prima piacula sunto V.; prim. metaf.: piaculum rupti foederis (sc. Hannibal) L., ut luendis periculis publicis piacula simus L.; tudi: sunt certa piacula H. spravne (očiščevalne) molitve.

2. poravnava = kazen: Sil., Val. Max., a violatoribus gravia piacula exegit L.

3. meton. kar potrebuje ali bi potrebovalo spravila
a) hudobno ((pre)grešno, zlo(činsko)) dejanje, greh, zločin: p. committere L., V. ali mereri L. ali sibi contrahere L. storiti; piaculum est z ACI: Pl. greh je.
b) žalosten dogodek, nesreča: Plin.

Opomba: Sinkop. obl. piāclum: Prud.

vitta -ae, f (sor. z viēre)

1. naglavna obveza (poveza), naglavni trak (povoj), šapelj
a) darilnih živinčet in za darovanje namenjenih oseb: O., Iuv. idr., auro vittisque velatus iuvencus V., vittae deûm (bogovom posvečene), quas hostia gessi V.
b) svečenikov in svečenic, tudi pesnikov in drugih svetih mož: Lucan., Val. Fl. idr., Anius niveis circumdata tempora vittis concutiens et tristis ait O., Phoebi sacerdos … vittis redimitus tempora V., Helenus … exorat pacem divom vittasque resolvit sacrati capitis V. (ker hoče prerokovati), his niveā cinguntur tempora vittā V.
c) poštenih svobodnorojenih žena in deklic: Pl., Pr. idr., vitta coërcuerat neglectos alba capillos O., crinales vittae O., quamvis vittae careatis honore O., vittae tenues, insigne pudoris O.

2. obvezilo, poveza, obvezilnica, ovojni trak (na posvečenih stvareh)
a) okrog žrtvenika ali dreves: molli cinge haec altaria vittā V., stant Manibus arae, caeruleis maestae vittis V., quercum vittae sertaque cingebant O.
b) volneni trak, s katerim so ovijali veje prosilci za varstvo, milost ali pomoč: vittā comptos voluit praetendere ramos V., praeferimus manibus vittas ac verba precantia V., audierat laurumque manu vittasque ferentem O., decorae (= decoratae) supplice vittā H.

ἀνά-θεσις, εως, ἡ postavljanje (darovanje) obljubljenih reči v svetišče; posvetitev.

βού-θυτος 2 (θύω) poet. namenjen, določen za darovanje (žrtvovanje) govedi, ἑστία žrtvenik.

ἐπίσπεισις, εως, ἡ, ion. ιος vlivanje, darovanje (vina pri daritvi).

θυσία, ἡ, ion. -ίη (θύω) 1. daritev, žrtev; darovanje, žrtvovanje, ἐν θυσίῃσίν εἰμι sem pri daritvi, žrtvujem. 2. praznik z žrtvami, θυσίας ποιοῦμαι obhajam praznik z žrtvami. 3. daritvena žival, daritveni dar NT.

προσφορά, ἡ (προσ-φέρω) 1. prinašanje, dar(ilo), daritev, žrtev, darovanje NT. 2. pomnožitev, prirastek.

принесение n prinos;
принесение присяги prisega;
принесение жертвы žrtvovanje;
принесение в дар darovanje