Franja

venus² -eris, f (indoev. kor. *u̯en- želeti, ljubiti, veseliti se, prebivati, zmagati (zmagovati), dobivati; prim. skr. vanas želja, sla, ljubkost, vaníḥ želja, vánati, vanṓti želi, zahteva, ljubi, zmaguje, dobiva, lat. veneror, venustus, venustās, venerius, stvnem. wunnia = nem. Wonne užitek, ugodje, stvnem. wini prijatelj, stvnem. wonēn = nem. wohnen, stvnem. giwon = nem. gewohnt, stvnem. wunsc = nem. Wunsch, stvnem. wunsken = nem. wünschen)

1. ljubkost, mičnost, mik, mikavnost, milina, miloba, milota, čar, šarm, dražest, privlačnost, očarljivost, lepota: Plin. idr., quo fugit venus? H., bene nummatum decorat suadela venusque H., ordinis virtus et venus H., ille habet suam venerem Sen. ph. nekaj, kar ga dela prikupnega, kar ga priporoča, illa solis Atticis concessa venus Q., fabula nullius veneris H.; pl.: omnes veneres atque venustates Pl., omnes dicendi veneres Q.

2. ljubezen, ljubezenska slast, spolno občevanje: prisca, melior H., omnem refugerat Orpheus femineam venerem O., marita O. zakonska ljubezen, iuvenum sera venus T. mladeniči začenjajo pozno ljubiti; evfem. uživanje ljubezni, ljubezenski objem, spolna (telesna, poltena) združitev, spolni odnos, spolnost, seks, spoj: venerem pati O., incertam venerem rapientes H. negotovo ljubezen uživajoči, Minotaurus veneris monumenta nefandae V., frigidus in venerem V., veneris initium Cels. spolnega nagona; o živalih: venerem rapere V. obrejiti se, postati breja, venerem certis repetunt armenta diebus V.; meton.
a) seme: genitalem arvum rapit venerem V.
b) predmet ljubezni, ljubica, ljubimka: parta meae veneri sunt munera V., quae te cumque domat venus H., sera venus O. stara, matora, periuria veneris Tib. zaljubljencev, nec veneres hoc fallit Lucr. to vedo naše zaljubljene ženske. Klas. le pooseb. kot nom. propr. Venus -eris, f Vénera, boginja lepote, ljubezni in zakonske zveze, zgodaj poistovetena s feničansko Astarto in grško Afrodito; po mitološkem izročilu hči Jupitra in Dione (po drugih rojena iz morskih pen), Vulkanova soproga, mati Kupida (Amorja) in Eneja, pramati rodovine Julijcev: Varr., H., Lucr. idr., Veneris puer (= Cupido) O., Veneris filius (= Cupido) O., (= Aeneas, sin Anhiza in Venere) V., Venere prognatus (šalj. = Caesar) Caelius in Ci. ep., mensis Veneris O. april, stella Veneris (tudi samo Venus) Ci. Venera = Danica, Večernica, Venus caelestis (naspr. vulgaria) Ap.; meton.
a) (spolna) ljubezen, spolni odnos, spoj: sine Cerere et Libero friget Venus Ter.; v tem pomenu pišejo novejši izdajatelji del latinskih pesnikov in piscev večinoma venus.
b) Vénera = Vénerin met, najsrečnejši met pri kockanju, kadar je kazala vsaka kocka na zgornji strani drugačno število (naspr. canis): quem Venus arbitrum dicet bibendi? H. me quoque per talos Venerem quaerente secundos semper damnosi subsiluere canes Pr., Venerem iecerat Augustus ap. Suet. — Od tod

1. adj.
a) venerius (redko in slabše venereus) 3 (iz apelat. venus) spolen, čuten, poltén, nečist, sramodejen: Plin. idr., amor N., amores Col., complexus Ci., voluptates Ci. ali res Ci., N., Col. = spolni odnos(i), morbus Vitr. spolna bolezen, delphinus Gell. pohotna.
b) Venerius (redko in slabše Venereus) 3 (iz lastnega imena Venus) Vénerin, Véneri posvečen: antistita ali sacerdos Pl., Venerii servi tudi samo Venerii Ci. služabniki eriške Venere (gl. Eryx), Venerius homo Ci. Venerin hlapec (porogljivo o Veru (Verres)), Veneria pira Col., Plin. Venerine hruške (vrsta hrušk), Sicca Veneria, gl. Sicca, Venerius iactus ali samo Venerius -iī, m (sc. iactus) Ci. Vénerin met (gl. zgoraj); tako tudi: hoc Venerium est Pl. srečen met.

2. subst. Veneriae -ārum, f Vénerine školjke, neka vrst školjk: Sen. ph., Plin.

zvézda étoile ženski spol , astre moški spol

Davidova zvezda étoile de David (ali juive)
filmska zvezda vedette ženski spol ali étoile (du cinéma, de l'écran), star ženski spol
jutranja zvezda, danica étoile du matin
morska zvezda (zoologija) étoile de mer, astérie ženski spol
nesrečna zvezda mauvaise étoile
peterokraka zvezda étoile à cinq branches (ali pointes)
zvezda severnica étoile polaire
zvezda stalnica étoile fixe
zvezda večernica étoile du soir
zvezda vodnica étoile polaire, Polaire ženski spol
z zvezdami posejano nebo ciel moški spol étoilé, ciel semé (ali parsemé, criblé) d'étoiles
zvezda se prižge (ugasne) une étoile apparaît, s'allume (pâlit, s'éteint)
biti rojen pod srečno (nesrečno) zvezdo être né sous une bonne (mauvaise) étoile
v zvezde koga kovati porter quelqu'un aux nues, faire le panégyrique de quelqu'un
zaupati svoji zvezdi, verjeti v svojo zvezdo avoir foi (ali être confiant) en son étoile

zvézda (-e) f

1. astr. stella, astro:
zvezde se bleščijo, svetijo, žarijo le stelle brillano, splendono
dvojna, trojna zvezda stella doppia, tripla
zvezda danica, zvezda večernica stella del mattino, Lucifero; stella vespertina, Espero
zvezda repatica stella caudata, cometa
zvezda severnica stella polare
medičejske zvezde stelle medicee

2. (lik s koničastimi kraki) stella:
peterokraka, šesterokraka zvezda stella a cinque, a sei punte

3. polit., voj. stella:
rdeča zvezda na kapi la stella rossa sul berretto
Davidova zvezda la stella di Davide
general s petimi zvezdami generale a cinque stelle

4. vet. (znamenje na čelu živali) macchia, stella bianca

5. (slavna igralka, pevka) stella, diva, astro, vedette, star; (znana oseba na kakem področju) stella, star:
filmska zvezda una diva dello schermo, della celluloide
varietejska zvezda un astro, una vedette del varietà
nogometna zvezda una stella, un divo del calcio

6. (kar usodno vpliva na potek človekovega življenja) stella:
slediti svoji zvezdi seguire la propria stella
verjeti v zvezde credere nelle stelle, negli astri
zanjo bi sklatil zvezdo z neba per lei farei l'impossibile, ruberei la luna
udaril se je, da je videl vse zvezde battè la testa tanto forte da vedere le stelle
kovati koga v zvezde portare qcn. alle stelle
tako je bilo zapisano v zvezdah era scritto nel destino
roditi se pod srečno zvezdo nascere sotto buona stella, con la camicia
pren. segati za zvezdami dare la scalata alle stelle

7. obrt. ricamo stellato

8. elektr. collegamento a stella
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vrtn. božična zvezda stellaria (Stellaria)
vitezova zvezda amarillide d'inverno (Amariyllis belladonna)
zool. morske zvezde stelle marine (sing. -a) (Asteroidae)

zvézda estrella f , (velika) estrellón m ; astro m

danica estrella matutina (ali del alba)
morska zvezda estrellamar f; estrella f de mar
filmska zvezda (fig) estrella de la pantalla (ali de cine ali de la pelicula ali del film)
zvezda severnica estrella del Norte (ali polar)
zvezda večernica estrella vespertina, estrella de Venus
zvezda vodnica estrella f polar (ali del Norte)
biti rojen pod srečno zvezdo tener estrella
roditi se pod srečno zvezdo haber nacido con buena estrella
rodil se je pod nesrečno zvezdo nació con mala estrella
kovati, povzdigovati koga v zvezde (fig) poner a alg sobre (ali por) las estrellas
posuti (se) z zvezdami estrellar(se)
posut z zvezdami estrellado
segati po zvezdah (fig) tener grandes pretensiones, querer alcanzar lo imposible
verjeti v svojo zvezdo tener fe en su buena estrella
vse zvezde videti (od bolečine) ver las estrellas

zvijèzda ž (ijek.), zvézda ž (ek.)
1. astr. zvezda: zvijezda nekretnica zvezda nepremičnica; zvijezda putnica; zvijezda lutalica repatica, komet; zvijezda padalica meteor; zvijezda stajaćica zvezda stalnica; zvijezda Danica danica, jutranjica
2. zvezda: pozorišna, kazališna, filmska zvijezda; fudbalska, nogometna zvijezda
3. zool. morska zvijezda
4. zvezda: petokrata zvijezda; Karador-deva zvijezda
5. zvezda: zvijezda vodilja
6. biti roden pod sretnom, srećnom -om; kovati koga u -e

ἑωσ-φόρος, ὁ (ἕως, φέρω) danica, jutranjica.

φωσ-φόρος 2 (φέρω) ki prinaša svetlobo, razsvetljujoč; subst. ὁ (sc. ἀστήρ) danica NT.