Franja

bezeg samostalnik
(rastlina) ▸ bodza, bodzafaPovezane iztočnice: divji bezeg, črni bezeg

bèzeg (-zga) | bezèg (-zgà) m bot. sambuco (Sambucus nigra); (cvetje ali jagode) sambuco:
čaj iz bezga tè di sambuco
divji bezeg sambuco di montagna, sambuco rosso (Sambucus racemosa)
španski bezeg lilla, lillà (Syringa vulgaris)

borovec samostalnik
Pinus (drevo) ▸ fenyőMorda ob večerih, ko se je vonj borovcev spajal z vetrom z morja. ▸ Talán esténként, amikor a fenyő illata a tengeri széllel találkozott.
Številni otoki in otočki, eni goli, drugi poraščeni z borovci, tretji pokriti z nasadi oljk, so divji, romantični in neresnični. ▸ Számos kisebb-nagyobb vad, romantikus és valótlannak tűnő sziget, az egyik kopár, a másikon fenyvesek, a harmadikon olajfaültetvények.
Sopomenke: bor

Britanija samostalnik
1. (Velika Britanija) ▸ Nagy-Britannia, Britannia
Se bodo odnosi med Britanijo in ZDA spremenili? ▸ Megváltoznak-e a brit–amerikai kapcsolatok?
Vsako leto v Britaniji izdajo uradno statistiko o kriminaliteti. ▸ Nagy-Britanniában minden évben kiadják a hivatalos bűnügyi statisztikákat.
Sopomenke: Velika Britanija

2. zgodovina (rimska provinca) ▸ Britannia
V severni provinci Britaniji se staroselska plemena, med katerimi so najbolj divji in neustrašni bojevniki Pikti, vse bolj upirajo zavojevalcem. ▸ Britannia északi tartományában az őslakos törzsek, köztük a legvadabb és legbátrabb harcosok, a piktek egyre nagyobb ellenállást tanúsítanak a betolakodókkal szemben.

brúsiti (-im) imperf. ➞ izbrusiti perf.

1. affilare; arrotare

2. levigare, smerigliare; molare

3. pren. levigare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. brusiti jezike sparlare, malignare
pren. brusiti noge, pete camminare (di buona lena), correre
etn. škarijce brusiti giocare a rincorrersi
lov. divji petelin brusi il gallo cedrone canta
papir. brusiti les sfibrare il legno

citronovec samostalnik
Poncirus (drevo) ▸ citromfa, citromPovezane iztočnice: trilistni citronovec, trilistni divji citronovec

čemaž samostalnik
Allium ursinum (gozdna rastlina) ▸ vad fokhagyma
Sopomenke: divji česen

česen samostalnik
(rastlina) ▸ fokhagymaPovezane iztočnice: divji česen

čêsen (-sna) m bot. aglio (Allium sativum):
dišati po česnu puzzare di aglio
začiniti s česnom condire con aglio
glavica, strok česna capo, spicchio d'aglio
divji česen (čemaž) aglio orsino (Allium orsinum)

drobíti (-ím) imperf. ➞ zdrobiti

1. tritare, triturare; sminuzzare; spezzettare, frantumare (tudi ekst.):
drobiti kruh v kavo spezzettare il pane nel caffelatte
drobiti kmečka posestva frantumare i poderi
pren. drobiti voljo (uničevati) indebolire, infirmare la volontà

2. camminare, procedere a piccoli passi

3. cinguettare, canterellare

4. sbocconcellare

5. pren. picchierellare, tamburellare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. divji petelin, ščinkavec drobi il gallo cedrone, il fringuello chioccola
mat. drobiti kaj (pretvarjati v manjše enote) ridurre qcs.

golób zoologija pigeon moški spol , colombe ženski spol

divji golob (pigeon) ramier moški spol, palombe ženski spol
poštni golob pigeon voyageur
(lov) glinasti golob pigeon artificiel

golób (-a) m zool. colombo; piccione; ekst. colomba (Columba):
golobi grulijo i colombi tubano
jata golobov uno stormo di colombi
divji golob grivar colombaccio (Columba palumbus)
skalni golob colombo torraiolo (Columba livia)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. golob miru la colomba della pace
poštni golob piccione viaggiatore
morski golob miliobate, pesce aquila (Myliobatis)
šport. glinasti golob piattello
streljanje na (glinaste) golobe tiro al piattello
PREGOVORI:
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi meglio un uovo oggi che una gallina domani

gorski volk stalna zveza
zoologija Cuon alpinus (žival) ▸ alpesi vadkutya
Sopomenke: azijski divji pes, rdeči volk

gospodičn|a² ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika (poljski/divji mak) der Klatsch-Mohn; (marjetica) das Gänseblümchen

gospodičnic|a ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika (poljski/divji mak) der Klatsch-Mohn

gózden (-dna -o) adj. di, nel bosco; dei boschi; silvicolo, silvestre, forestale; boschivo, boschereccio; knjiž. silvano:
gozdne površine superfici boschive
gozdni sadeži frutti di bosco, boscherecci
gozdni škodljivci parassiti delle piante forestali
gozdna rastlina, žival pianta silvicola, animale silvicolo
gozdna vegetacija vegetazione boschiva
gozdni čuvaj, delavec guardaboschi, boscaiolo
gozdno gospodarstvo economia forestale
gozdno podjetje azienda forestale
gozdna meja limite della foresta
gozdna drevesnica vivaio (di piante forestali)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mitol. gozdna nimfa ninfa dei boschi, driade
bot. divji gozdni koren angelica (Angelica silvestris)
bot. gozdna kresnica spirea (Spirea)
čeb. gozdni med miele di bosco
etn. gozdni mož orco
zool. gozdna miš topo selvatico (Apodemus silvaticus)
zool. gozdni jereb francolino di monte, roncaso (Tetrastes bonasia)
zool. gozdni lazar arionide, lumacone (Arionida)
zool. gozdni pes speoto (Speothos venaticus)

gŕm botanika buisson moški spol , arbrisseau moški spol , arbuste moški spol

rožni grm rosier moški spol, (divji) églantier moški spol, rosier sauvage
v tem grmu tiči zajec c'est là que gît le lièvre, là est le nœud de l'affaire, voilà le hic

gŕm arbusto m

(divji) rožni grm rosal m (silvestre)
v tem grmu tiči zajec! (fig) ésa es la cosa!

jak² moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Yak, der Jak, der Grunzochse (divji Wild-Yak, domači Haus-Yak)

janež moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika der Anis (sladki/laški der Anis)
divji janež (veliki bedrenec) Große Bibernelle