Franja

stêblo s
1. stablo, deblo: konopno, koruzno steblo; kupiti les na -u
kupiti drvo dok još stoji
2. trup: steblo vijaka; distančno steblo, ojnično steblo
3. struk: steblo vesla

stem¹ [stem]

1. samostalnik
botanika steblo, deblo; pecelj, rebro
zoologija peresni tulec; trup (stebra); cev (termometra); cevka (pipe); držalo (čaše); kolesce na uri za navijanje in nameščanje kazalcev
slovnica osnova, deblo, koren; izvor, rod, pleme, pokolenje

stem of an apple pecelj pri jabolku
of noble stem plemiškega rodu

2. prehodni glagol
osvoboditi (od) peclja
neprehodni glagol
izvirati, izhajati; imeti koren (from v)

stilus (stylus) -ī, m (iz *(s)toi-lo-s; sor. s stimulus, īnstīgāre, stinguere) vsako pokončno (pokonci stoječe) koničasto oz. šilasto telo ali predmet

1. kot voj. t.t. stílus = ostnat kôlček, kolìč, kolíček z železnimi kavlji oz. konicami, nekak rogljač, železna nastava, železna past za poškodovanje nog: stilus occulitur Sil., stili caeci (zakriti) Auct. b. Afr., eminentes lignei stili Amm.

2. stílus, koničasto, podolgovato poljedelsko in vrtnarsko orodje, s katerim so ločevali rastline eno od druge in odstranjevali črve: Col., Pall.

3. rastlinsko steblo, deblo: Col.

4. železno ali (pozneje) koščeno, na spodnji strani priostreno, na zgornji širše pisalo (pisalce), črtalnik, pisalni črtnik; z njegovo konico so pisali na povoščene tablice (tabulae), z zgornjim, ploskim delom pa so zagladili (= zbrisali) pisne napake: Pl., Plin. iun., Q., Gell., Aug., Hier. idr., cum otiosus stilum prehenderat Ci., stilum vertenti mihi in Gallias Amm. ko sem pisalce obračal (= pisal); sicer stilum vertere = obrniti (obračati) pisalo = napisano zagladiti (zaglajati) s ploskim koncem pisalca, tj. spremeniti (spreminjati), popraviti (popravljati): vertit stilum in tabulis suis Ci., saepe stilum vertas H.; šalj.: stilis me totum usque ulmeis conscribito Pl. (gl. cōn-scrībō); dvoumno (stilus kot a) pisalo in b) bodalo, meč): si meus stilus ille fuisset Ci., hic stilus haud petet ultro quemquam animantem et me veluti custodiet ensis H.; meton.
a) raba pisalca = vaja (vaje) v pisanju, pisanje, sestavljanje (sestavitev, sestava) besedila (dela), spisovanje, pis(me)no sestavljanje, sestava, opis, opisovanje, popisovanje, literarno ustvarjanje: stilus optimus et praestantissimus dicendi effector ac magister Ci., unus sonus est totius orationis et idem stilus Ci., non ita dissimili sunt (sc. comoediae Andria et Perinthia) argumento, et tamen dissimili oratione sunt factae ac stilo Ter., neglegens stilus Q., rursus stilo incumbit Plin. iun. zopet se ukvarja s pisanjem, aliquid stilo prosequi Plin. iun. popisati (popisovati) kaj, pisati o čem, signare stilo Vell. zapisati, zapisovati, ut geographici stili formarunt Amm. po zemljepisnem (geografskem) opisu; pren. = pisalo, „pero“: stilus exercitatus Ci., orationes paene Attico stilo scriptae Ci., cedat stilus gladio Ci.
b) izražanje, način izražanja (pisanja), pisava, slog, stil: Eutr., Macr., Vop., Amm. idr., pressus demissusque Plin. iun., pugnax et quasi bellatorius Plin. iun., diligens T., morositate nimia obscurabat stilum Suet.
c) pisménstvo (písmenstvo), slovstvo, književnost, leposlovje, literatura, spisi, dela: Tert., Asinius … Pollio non minima pars Romani stili Val. Max.
d) pis(me)no oddani glas, glasovanje: cunctorum stilis ad unum sermonem congruentibus Ap.
e) supremus stilus oporoka, testament, volilo: familiares opes iunctioribus velut supremo distribuens stilo Amm.
f) jezik: Graecus, Romanus stilus Hier., transferre in stilum Latinum Porph.

stīpes -itis, m (gl. stīpō)

1. v zemljo zabit kol: stipes (sc. est) fustis terrae defixus Fest., P. F., stipites praeacuti, demissi C., stipes in agro defossus O., querno solvunt a stipite funem O., deligare ad stipitem Suet., elephantis stipitibus adligatos obicere Plin., adigere per medium hominem … stipitem Sen. ph.; occ. pesn.
a) nezabit kol, kij, drog, palica, krepêlo, krepêlce, krepêlec, krepél: non iam certamine agresti, stipitibus agitur V., ramoso stipite nixus O. kij, armatus stipitis nodis (= nodoso stipite) V., stipitem huc vastum dare Sen. tr.
b) klada, poleno, cépanica, cépanka, cép, kálanica, kálovnica, panj, panjáč, pánjevec, vzglávnik, zaglávnik, dŕvo: semicremus stipes O.
c) glávnja, (živ, tleč) ogorek: ignis in hesterno stipite parvus erat O., Stygius O.; metaf. (kot psovka za neumnega človeka) klada, štor, hlod, starejše trš: Ter., Amm., Cl. idr., stipitem illum, qui quorum hominum esset, nesciremus, nisi se Ligurem ipse esse diceret Ci.; prim.: qui tamquam truncus atque stipes, si stetisset modo, posset sustinere tamen titulum consulatus Ci.

2. drevesno deblo: Plin., stipites truncique arborum Cu., non cruor hic de stipite manat V., haec stipite crura teneri dolet O., ille tulit … recto proceras stipite laurus Cat., stipes acernus dolatus Pr.; kot fem.: arboris cariosa stipes Ap.; pesn.
a) drevo: viridis O., consternunt terram concusso stipite frondes V.
b) veja: pocula … stipite quae diro virgas mentita Sabaeas toxica … carpunt Lucan., in niveo virides stipite cerne comas Mart. — Soobl. stīps, stīpis, m: Petr.

stirps, stirpis, f, predklas. in pesn. tudi m (etim. nezanesljivo pojasnjena beseda)

I.

1. spodnji konec debla s korenino vred, korenika, celo drevesno deblo: Plin., terra stirpes amplexa alat Ci., arbores per stirpes aluntur suas Ci., Siculi milites palmarum stirpibus … alebantur Ci., manibus retinens virgulta ac stirpes circa eminentes L., sceptrum hoc … cum semel in silvis imo de stirpe recisum matre caret V., ubi (sc. vites) iam validis amplexae stirpibus ulmos exierint V., signata in stirpe cicatrix V., lentoque in stirpe moratus V.

2. sinekdoha
a) drevo, poseb. mlado drevo, grm, rastlina, steblika, mladika, sadika, odrastek, odraslek, brst, poganjek, steblo, veja, koren, korenina, korenika: stirpem praecisum circumligato Ca., cum arborum et stirpium eadem paene natura sit Ci., in seminibus est causa arborum et stirpium Ci., stirpium et herbarum utilitates Ci., cetera fluminis ritu feruntur … lapides adesos stirpīsque raptas … volventīs unā H., dum scopulos stirpesque tenent Lucr., hic stirpes obruit arvo V. veje, vejevje, committere stirpes ramis Lucr. cepiti, inter se rami stirpesque teruntur Lucr., probatissimum genus stirpis deponere Col., stirpem post annum praecidere Col., ubi acutissimam videt stirpem Plin., stirpes et internatas saxis herbas vellentes T. korenine (koreničje) in zeli(šča).
b) iver: ingens Gell. —

II. metaf.

1. lasna korenin(ic)a: vellere albos a stirpe capillos Pr., tollere albos a stirpe capillos Tib. s korenino (vred).

2. korenina = (pra)začetek, (pra)izvor, (iz)vir, (pra)počelo, poreklo, izhodišče, (pra)vzrok, osnova, temelj, podlaga: stirps ac semen malorum omnium Ci., repetam stirpem iuris a natura Ci., firmatā iam stirpe virtutis Ci., ita sunt altae stirpes stultitiae Ci., ex hac nimia licentia ut ex stirpe quadam exsistere et quasi nasci tyrannum Ci., si stirpem hominum sceleratorum interfici vellet C. da se s korenino (korenito) iztrebi brezbožna svojat, si exquiratur usque ab stirpe auctoritas Pl. ali a stirpe repetere Ci. od začetka; pogosto a(b) stirpe (adv.) do korena (korenine), do dna, do tal, do temeljev, iz dna = popolnoma, povsem, čisto, docela: Carthago … ab stirpe interiit S., gens … ab stirpe exstincta est L.; tudi v pl.: ab secunda origine velut a stirpibus laetius feraciusque renatae urbis gesta L.; occ.
a) začetna (prvotna) narava, kakovost (kvaliteta, (dobra) lastnost, značilnost): stirps generis et seminis Ci., nondum exoletā stirpe gentis L.
b) prvi začetek, izvor, poreklo, početek: Iuniam familiam a stirpe ad hanc aetatem ordine enumeravit N.; a stirpe = od rojstva, od mladih nog: L., durum a stirpe genus V.
c) rod, izvor, poreklo, pleme, pokolenje: divina V., O., generosa N., regia, senatoria Vell., incerta L., advena non modo vicinae, sed ne Italicae quidem stirpis L. prišlek po rodu ne le da ne iz soseščine, ampak niti iz Italije ne, a stirpe par V. istega rodu (pokolenja).

3. pleme, rod, rodbina, rodovina, družina, familija: Enn. ap. Non., Herculis Ci., egregiā Priami de stirpe V., Brutus, qui … stirpem iam prope in quingentesimum annum propagavit Ci. rodbino, pro tali facinore stirps ac nomen civitatis tollatur C. ves rod do zadnjega moža, origo ultima stirpis Romanae N. prvi začetki rimstva, neque cuiusquam ex sua stirpe vidit funus N., Iugurtha … me … iam ab stirpe socium et amicum populi Romani regno … expulit S., a stirpe geminis coniunctus Atridis V., Euandri totam cum stirpe videbit procubuisse domum V., humili de stirpe creatus O., apes cum stirpe necatas O. z rodom (s plemenom) vred, exstinctam in Alexandro stirpem Iust.; meton. potomstvo, potomci, zarod, otroci, nasledniki, zanamci, prihodnji rodovi: Iust., stirpem ex se relinquere L., nullam stirpem liberûm habere L., neque vero stirps potest mihi deesse N., aliquis de magna stirpe nepotum V., minimus de stirpe virili O.; occ.
a) potomec, potomka, sin, hči, otrok, vnuk, vnukinja ipd.: stirps Achillea (= Neoptolemus) V., Lemnicolae (= Vulcani) O., nec stirps prima fui O., brevi stirpis (gl. opombo spodaj), quoque virilis ex novo matrimonio fuit, cui Ascanium parentes dixere nomen L., Arminii uxor virilis sexus stirpem edidit T., stirps Philippi N. vnuk.
b) prednik, zarodník: satis convenit unum prope puberem aetate relictum, stirpem genti Fabiae L.

Opomba: Soobl. stirpēs in stirpis -is, f: L.

stock¹ [stɔk] samostalnik
trgovina zaloga (blaga), blago; skladišče; inventar
trgovina glavnica, kapital delniške družbe; osnovni, obratni kapital; fond; premoženje, imetje, gotovina
množina delnice, državne obveznice, državni vrednostni papirji; (kartanje) talon
agronomija inventar, živina
gledališče repertoar, repertoarno gledališče; steber, hlod, klada, opornik, podlaga; gradbeni, stavbni oder
zgodovina, množina klade (kazen); sramotilni steber
množina, navtika ladjedelnica, gradbišče za ladje, za jadrnice
zastarelo štor, panj, hlod, deblo, steblo, cepljeno drevo
biologija rasa, pleme, rod, poreklo, izvor, družina; jezikovna skupina; orodje; oprema; ročaj, držaj, držalo, ročica, puškino kopito; leseni del orodja, ogrodje pluga; napera, špica na kolesu
botanika levkoja; surovina; kostna juha
zastarelo nogavica; tog, trd ovratnik, pokončen (ženski) ovratnik; cilj, tarča
figurativno bedak, neumnež

in stock na zalogi, v skladišču
on the stocks v gradnji, v pripravi, v ustvarjanju
out of stock ne na zalogi, razprodan
of noble stock plemiškega rodu
stock of anchor prečka pri sidru
stock of anvil klada nakovala
stock of bit držaj svedra
stock on hand zaloga blaga
stocks and stones mrtvi, neživi predmeti; letargične osebe
bank stock osnovni kapital banke
dead stock orodje, mrtvi inventar
fat stock klavna živina
Government stocks državni vrednostni papirji
joint stock kapital delniške družbe
joint-stock company delniška družba
laughing stock predmet posmehovanja
live stock (domača) živina, živi inventar (farme)
lock, stock and barrel figurativno vse, popolnoma
paper stock odpadki, cunje, iz katerih se dela papir
preference stock kapital, katerega delnice imajo prednost pri izplačilu dividend
rolling stock železnica vozni park, vagoni
sale of stock trgovina razprodaja zaloge
soup stock osnova juhe (kosti, meso), kostna juha
to be out of stock biti na koncu z, zelo malo imeti, biti brez
to be the laughing stock biti v posmeh
to buy stock kupovati državne vrednostne papirje
to come of a good stock izhajati iz dobre družine
to have in stock imeti v zalogi, v skladišču
he has a great stock of information on je dobro informiran
to keep in stock imeti v zalogi, držati v rezervi
to lay in (to take in) a stock of napraviti si zalogo (česa)
to renew one's stock obnoviti svojo zalogo
to take stock napraviti inventuro, inventirati, popisati blago in zaloge
to take stock of pazljivo motriti, opazovati, oceniti
to take stock in figurativno zanimati se za, ukvarjati se z, pripisovati važnost (čemu)
to water stock povečati nominalni kapital z izdajanjem delnic brez pokritja

témă -e f

1. tema, predmet, motiv

2. (šolska) naloga

3. lingv. osnova, deblo

theme [ɵi:m] samostalnik
téma, predmet, snov, gradivo
ameriško šolska naloga, pismeni sestavek, esej; karakteristična rečenica (kake osebe)
glasba téma, motiv
jezikoslovje osnova, deblo, koren (besede)
zgodovina provinca v bizantinskem cesarstvu
radio glasbeni znak postaje ali posamezne oddaje

theme song karakteristična melodija, glavna melodija (operete itd.); glavna popevka (filma)

tige [tiž] féminin steblo; deblo; ročaj (npr. pri dežniku); drog, vzvod, klin; del škornja, ki obdaja golenico; dolg in tanek del kakega predmeta; figuré praoče; (familier)

les Vieilles tiges prvi letalski piloti

trabs -is, f

1. bruno, brvno, greda, tram, hlod, prečnik, stropník (strópnik), lega, poseb. strešni povéznik, véznik, strešna greda, starejše spodnji sočník (tignum je vsaka stvar, ki jo je mogoče tesati): Plin., Gell. idr., transtra facta ex pedalibus in latitudinem C., tigna trabesque Lucr., trabes ex tribus tignis compactae Vitr.

2. metaf.
a) pesn. deblo, drevo: Varr. ap. Non., Pr., Sen. tr., Stat., Val. Fl. idr., silva frequens trabibus O., lucus … trabibus obscurus acernis V., trabes fraxineae V., poterat curvare trabes O.
b) bruno, hlod, neki ognjeni zračni pojav: Plin., Sen. ph.

3. meton. vse, kar je narejeno oz. zgrajeno iz gred (brun, hlodov)
a) ladja, brod, splav: sacra O. ali Thessalica Sen. tr. (= Argo), mare turbari trabibus V., trabe Cypriā nauta secat mare H.
b) batina, gorjača, kij, krepêlo, krepêlec, krepêlce, palica, cép, cépec: Stat.
c) plamenica, bakla: Sen. tr.
d) kopje: Stat.
e) oven, stenolom, metalnica, balista (balista): Val. Fl.
f) gredje, streha, hiša, krov: te ponet marmoream sub trabe citreā H., vetabo sub isdem sit trabibus H., trabes Hymettiae H.
g) miza: trabes Libycae Mart.
h) (v obscenem pomenu) bruno, krepelo = moško spolovilo, penis: o Memmi bene me ac diu supinum tota ista trabe lentus irrumasti Cat. (28, 10). — Soobl. trabes -is, f: Enn. fr., Ci. (Top. 61), Plin., Veg., Tert.; zapis traps: Varr. ap. Non., Cass.

tree [tri:]

1. samostalnik
drevo; steblo, deblo
zastarelo križ, vislice
tehnično gred, vreteno

tree of bearing age rodovitno drevo
tree of knowledge of good and evil Biblija drevo spoznanja
tree calf fino telečje usnje za vezavo knjig z liki, podobnimi steblom
boot tree kopito za škornje
cross trees navtika lesen križ na vrhu jambora
family tree, genealogical tree rodovnik
rose tree rožni grm
at the top of the tree figurativno na največjem položaju v svojem poklicu
to be up a tree pogovorno, figurativno biti v stiski, v škripcih, v brezizhodnem položaju
he cannot see the wood for the trees figurativno zaradi dreves (od samih dreves) ne more razpoznati gozda
as the tree is, so is the fruit jabolko ne pade daleč od drevesa

2. prehodni glagol
pognati, spoditi (žival) na drevo; dati na kopito
figurativno, pogovorno spraviti v škripce, v stisko, v težave (koga)

the dog treed the squirrel pes je prepodil veverico na drevo

tronc [trɔ̃] masculin deblo; trup; cerkveni nabiralnik za milodare

tronc de cône prisekani stožec
(populaire) se mettre quelque chose dans le tronc vbiti si kaj v glavo
partie féminin supérieure, inférieure du tronc zgornji, spodnji del trupa

tronco² m (pl. -chi)

1. bot. deblo, trup; pren. deblo:
il tronco dei pini borova debla
dal tronco latino germogliarono le lingue romanze iz latinskega debla so vzklili romanski jeziki

2. bot.
tronco della felicità dracena, zmajevka (Dracaena fragrans)

3. arhit. (fusto) deblo (stebra)

4. anat. trup, život

5. ekst. večji kos (odlomljenega predmeta)

6. mat.
tronco di cono, di piramide prisekani stožec, prisekana piramida

7. del, odsek (prometne poti)
tronco ferroviario železniška proga

tronco moški spol deblo, panj, štor, parobek; kalanica, poleno; vprega

dormir como un tronco spati kot ubit

trúnchi -uri n

1. deblo; hlod, klada

2. trup, život

3.
□ trunchi de con prisekan stožec

truncus² -ī, m (truncus1)

1. deblo (brez vej in korenin), trš, štor, panj: arborum trunci C., L., V., olim truncus eram ficulnus H., induti trunci hostilibus armis (= tropaea) V.; meton. = drevo: H., Val. Fl.; pren.: truncum (sc. aegritudinis) evertere Ci. izkopati koren = izkoreniniti.

2. metaf.
a) človeški trup, truplo: Ci., Lucr. idr., recto se attollere trunco O., iacet ingens litore truncus avolsumque umeris caput V., truncus Hermae Iuv.
b) odsekan kos, npr. veja nam. vesla: Val. Fl.; kos mesa za prekajevanje: V. (Mor.); trunci lapidis eiusdem Plin. balvani, bolvani, bloki.
c) kot arhit. t.t. trup (deblo) stebra, „sredostolpje“, „sredostebrje“: Vitr.
d) (kot psovka za neumnega človeka) štor, trš, klada, butec, cepec, tepec, teleban, gumpec, teslo, butalec, budalo, kláma: qui potest esse in eiusmodi trunco sapientia? Ci., truncus lentus Pl. klamast štor.

trunk¹ [trʌŋk] samostalnik
deblo, steblo, čok; trup; telo; glavni del
železnica glavna proga; telefonski daljinski vod; medkrajevna linija; zaboj, skrinja, (potovalni) kovček; (slonov) trobec, rilec
sleng "nos"; plovna struga (reke, kanala)
arhitektura podnožje, podstavek
mineralogija cev za ventilacijo, dušnik
anatomija glavni del arterije, živca itd.
množina trunk hose
zgodovina široke hlače (do kolen)
ameriško, množina kopalne hlačke, kopalke

trunks, please! telefonski urad, prosim!

коряга f grčav štor; deblo (v vodi)

ствол m deblo (drevesa); steblo (bilke); cev (puške)

сто́вбур -а ч., dêblo -a s.