Franja

sizzle [sizl]

1. samostalnik
pogovorno piskanje, cvrčanje (pri pečenju)

2. neprehodni glagol
pogovorno piskati, cvrčati

skvŕčati -čīm cvrčati: meso skvrči kad se prži; šturak skvrči uveče

splutter [splʌ́tə]

1. samostalnik
zmedeno, brezzvezno govorjenje; nesmisel; prepir(anje); prasket(anje) (masti na ognju, sveče ipd.)

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
hitro, nerazumljivo, razburjeno govoriti; pljuskati, brizgati (o vodi)
avtomobilizem, aeronavtika hreščati, "kašljati"; cvrčati, sikati, prasketati (mast, sveča)

sputter² [spʌ́tə] prehodni glagol
hitro, jezno izgovarjati (besede), da sline kar brizgajo iz ust; hitro ali brez zveze izgovarjati (besede, grožnje, kak jezik itd.)
neprehodni glagol
prasketati, cvrčati, sikati (sveča, mast na ognju); štrcati, brizgati (pero tinto); naglo (jezno, nerazumljivo) govoriti (at s.o. komu)

strīdeō -ēre, strīdī, (—), pesn. strīdō -ĕre, strīdī, (—) (indoev. onomatop. kor. *strī̆-d-, *strei-d-, *strī̆-g-, *strei-g-; prim. gr. τρίζω [pf. τέτριγα] cvrčim, τρισμός [iz *(s)trid-smos] cvrčanje, lat. strix) nečist, brneč glas od sebe dajati = cvrčati, brneti, piskati, sičati, sikati, žvižgati, bučati, šumeti, šumljati, vršeti, drskljati, prasketati, pokati, pokljati, brenčati, škripati, rožljati, hrupeti, hrumeti, delati hrup (trušč), kričati, vriskati, vreščati, šumotati, hreščati, ropotati, grmeti, grmotati, žvenketati, žvenkljati, žuboreti ipd.: Enn., Sen. tr., Plin. iun., Ambr. idr., striduntque cavernis stricturae V. cvrčijo, stridentia aera V., candens ferrum e fornacibus … stridit Lucr., cum … fistula tenui stridente foramine longas eiaculatur aquas O., pars (sc. membrorum) in veribus stridunt O., quoniam … stridat noctibus (sc. gryllus) Plin. cvrči, črička, črika, aspiciunt … stridĕre apes utero V. da brnijo, quod horrenda stridĕre nocte solent (sc. striges) O. hukati, oglašati se huhu, belua Lernae, horrendum stridens V. sikajoča, serpentum Cerberus ore stridet Tib., horribili stridebat tibia cantu Cat. je piskala (zvenela), stridens stipula V., stridentes tubae Lucan. bučeče, doneče, mare sollicitum stridit V. buči, stridens aquilone procella V. hrumeča, stridunt silvae V. šumijo, stridens sagitta V. brneča, brenčeča, stridentque hastilibus aurae V. sulice brnijo (brenčijo) skozi zrak, stridentes alae V. vršeče, stridentia plaustra V. škripajoči, foribus cardo stridebat aënis V., stridunt aquilone rudentes O. škripajo, stridit sub pectore volnus V. iz rane privreva (vre, priteka, lije, brizga) kri; pesn. (o ljudeh ali njihovem glasu) sičati, sikati, šepetati, šušljati, hreščati, škripati: Acc. fr., Pac. fr. idr., illa (sc. puella) sonat raucum quiddam atque inamabile: stridet (po novejših izdajah ridet), ut rudit a scabra turpis asella mola O., strīdens vocula (sc. anūs) Ap., vidēres stridĕre sēcrētā dīvīsōs aure susurrōs (sigmatizem!) H. kako si na razne strani šušljaje šepečejo na posebej nastavljeno uho, Troglodytae strident magis quam loquuntur Mel. bolj hreščijo, strident animae Stat., pressoque diu stridēre molari Iuv., (sc. aeger) dentibus stridet Cels. škripa.

stridere^* v. intr. (pres. strido)

1. cvrčati, škripati

2. vreščati

3. cvrčati, peti (cvrček)

4. pren. tepsti se, ne skladati se:
quei colori stridono fra loro barve se tepejo med sabo

stridulare v. intr. (pres. stridulo) cvrčati (žuželke)

stridulate [strídjuleit] prehodni glagol
cvrkutati, cviliti, cvrčati; škripati

striduler [-düle] verbe intransitif cvrčati, cvrkutati, cviliti

la cigale stridule cvrček cvrči

štúriti -īm dial. cvrčati, cvrleti: šturci oko nas svud šture po travi

tirilieren žvrgoleti, cvrčati

torken Marder: cvrčati

trissitō -are (frequ. k trissō) ščebetati, čivkati, cvrčati, čvrčati (v naravnem glasu lastovk): Suet. fr.

vríštati -īm
1. kričati: vrištati od bola, od straha; dijete, vrišti
2. vriskati: vrišti od zadovoljstva i previja se od smijeha
3. rezgetati: što nam vrišti Damjanov zelenko
4. ekspr. žvižgati: napolju je vrištao vjetar
5. ekspr. pokati, regljati: mitraljez vrišti već od jutra
6. cvrčati: vrišti užareno ugljevlje kad pada u vodu
7. škripati: vrište brodovi na rijeci
8. grmeti, bobneti, razlegati se: gromovi vrište

zing [ziŋ] sleng

1. samostalnik
sikanje, vršenje, šumenje, cvrčanje, brnenje, brenčanje

2. neprehodni glagol
sikati, sikniti, vršeti, šumeti, brneti, brenčati, cvrčati

zirpen čirikati, cvrčati

zischen sikati, sikniti; Gans: pihati; Fett: cvrčati; Wasser: šumeti; durch die Luft, um die Ecke: švigniti; einen zischen zvrniti kozarček

zríkati zrȋčēm cvrčati, čričati: zrikavci tužno zriču

zvŕčati -čīm
1. brneti: zvrče avioni nad krovovima
2. cvrčati, čričati: popac je negdje zvrčao

zwitschern žgoleti, žvrgoleti, ščebetati, cvrčati; einen zwitschern zvrniti kozarček; wie die Alten sungen, so zwitschern die Jungen kar stari store, se mladi nauče