Franja

squittinio m (pl. -ii) cviljenje; cvič; vreščanje (ptic)

stridulation [stridjuléišən] samostalnik
cvrčanje, cviljenje, cvrkutanje, škripanje

uggiolamento m cviljenje, cvilež (psa)

ululātus -ūs, m (ululāre) tuljenje, tulež, divji vik in krik živali in ljudi, divje kričanje, divje vpitje, javk, javkanje, tarnanje, vekanje, cviljenje: Cu., Stat., Amm., Lact. idr., luporum Ap., Aug., maestos ululatus edere Plin. otožno tuliti (o psu), ululatus terni (pri čaranju) O., ululatu atria complent O., consonuisse ululatibus theatrum T. da je (za)hrumel divji krik po gledališču, victoriam conclamant atque ululatum tollunt C., ululatus nocturni L. ali acuti Cat., Bacchëi O., ululatūs ore edere V. začeti narek (naricanje), narekati, naricati (za umrlim), ululatus femineus V. ali feminarum Plin. iun., T. tarnanje, javkanje, javk.

vāgītus -ūs, m (vāgīre) vekanje, vek, ječanje, jok, jokanje, javk, javkanje, cviljenje, cvil, cvilež, stok, stokanje: Lucr., Cels., Plin., Q., Arn., Hier. idr., vagitūs dedit ille (sc. puer) miser O., auditae voces vagitus et ingens infantumque animae flentes V.; (o kozah) mekèt, meketánje: Varr., vagitūs similes puerilibus haedum edentem iugulare O. meket, podoben otroškemu vekanju.

vāgor² -ōris, m (vāgīre) = vāgītus vekanje, ječanje, jok, jokanje, javk, javkanje, cviljenje, cvil, stok, stokanje: qui clamos oppugnantis vagore volanti Enn. ap. Fest., miscetur funere vagor Lucr.

whimper [wímpə]

1. samostalnik
cmerjenje, (tiho) jokanje, javkanje; cviljenje, tarnanje

2. neprehodni glagol
cmeriti se, (tiho) jokati, tarnati, javkati
prehodni glagol
izgovoriti (izreči) z jokajočim glasom

whine [wáin]

1. samostalnik
cviljenje; cmerjenje; jadikovanje, tarnanje; nerganje

2. neprehodni glagol
cviliti; cmeriti se; jadikovati, tarnati; nergati; jokaje moledovati, prosjačiti
prehodni glagol (često whine out)
izgovoriti, (iz)reči v joku

Winselei, die, cviljenje, javkanje

yelp [jelp]

1. samostalnik
lajež, bevskanje, cviljenje; vpitje, kričanje, vreščanje, krik

2. neprehodni glagol
lajati, bevskati
prehodni glagol
vpiti, vreščati

визг m cviljenje; vrišč; tarnanje

визготня f cvileči kriki, cviljenje

писк m cviljenje, čivk(anje); pisk

пискотня f cviljenje, čivkanje

скавуча́ння -я с., cvíljenje -a s.

ски́глення -я с., cvíljenje -a s.

скулёж m cviljenje, tarnanje

скуление n cviljenje, tarnanje

crissement [krismɑ̃] masculin škripanje (des roues koles); škrtanje (des dents z zobmi)

crissement des pneus cviljenje pnevmatik

cvilež moški spol (-a …) oglašanje: der Quietschton; živalstvo, zoologija Bettongia: der Quieker; ➞ → cviljenje