Franja

stream² [stri:m] neprehodni glagol
teči, strujati, izlivati se; curljati, cediti se, biti moker; (kri) močnó teči; (zastava) plapolati, viti se, vihrati; (meteor) švigniti
prehodni glagol
pustiti teči (izteči, strujati); preplaviti; pustiti vihrati (zastavo)
britanska angleščina (učence) razdeliti v različne usmeritve

strecurá strecór

I. vt. (pre)cediti, precejati

II. vr.

1. kapljati, curljati

2. odtekati, odteči, pronicati, pronikniti

3. fig. vriniti (se)

4. izmuzniti se

sum-mānō (sub-mānō) -āre (sub in mānāre)

1. intr. pod čim ali ob čem teči, curljati, cureti: campestribus autem fontibus salsae, graves, tepidae, non suaves, nisi quae ex montibus sub terra submanantes erumpunt in medios campos Vitr.

2. trans. kaj (o)škropiti, poškropiti, (po)scati, obscati, spustiti (spuščati) vodo (urin): summano, ob eam rem me omnes Summanum vocant Pl.

träufeln curljati, kapljati; transitiv kapati

trickle [trikl]

1. samostalnik
kapljanje, curljanje; kaplja, solza; potoček

trickle charge elektrika trajno polnjenje (akumulatorja)

2. neprehodni glagol
kapljati, curljati, teči (down, along po, out iz)
mozeti, pronicati
figurativno prihajati v majhnem številu
figurativno kapljati
prehodni glagol
pustiti kapljati (curljati, pronicati)
golf počasi kotaliti (žogo)

visitors are trickling in obiskovalci prihajajo v majhnih skupinah
the truth has trickled out resnica je (počasi) prišla na dan

zippeln curljati

катиться valiti se, kotaliti se; drveti v pogubo; minevati; pluti (po nebu); (pren.) drveti; teči, curljati;
пот катился с него градом pot je
Ш curkoma z njega;
катись колбасой! poberi se!

кра́пати -пає і -пле недок., kapljáti -á nedov., v 3. os., kápati -a nedov., v 3. os., curljáti -á nedov., v 3. os.

протіка́ти -ка́є недок., zamákati -a nedov., v 3. os., curljáti -á nedov., v 3. os.

струиться curljati, teči; (pren.) širiti se (duh, svetloba)

dēcōlō -āre -āvī -ātum (dē in cōlum) pravzaprav curljati skozi, pronicati; od tod pren. spodleteti, po vodi splavati: si alterutrum decolat Varr., si ea (spes) decolabit Pl., si sors decolassit (star. = decolaverit) Pl.

einrieseln curljati na; etwas einrieseln (lassen) in vsipati

filtrar filtrirati, precediti, precejati, pasirati; pronicati; curljati skozi

filtrarse prodreti skozi; hitro poiti (denar)

heruntertröpfeln kapljati/curljati (dol)

rezumar curljati skozi, pronicati; mrgoleti

strain² [stréin]

1. prehodni glagol
nategniti, napeti; (pre)napenjati, pretegniti, (i)zviniti, izpahniti

to strain a rope nategniti vrv
to strain every nerve napeti vse živce, vse od sebe dati
to strain one's eyes prenapenjati si oči
to strain a muscle nategniti si mišico
to strain one's wrist izviniti si zapestje; tehnično upogniti, zverižiti, (preveč) raztegniti, deformirati, preoblikovati; forsirati, silo delati; prekoračiti, preveč zahtevati, precenjevati, previsoko oceniti
to strain the law silo delati zakonu (pravici)
to strain the meaning of a word forsirati, silo delati pomenu besede
to strain a point predaleč iti
to strain the truth po svoje resnico prikrojiti
to strain one's credit (one's powers, one's rights) prekoračiti svoj kredit (svoja pooblastila, svoje pravice)
to strain one's strength precenjevati svojo moč; precediti, filtrirati, pasirati (tudi out)
to strain out coffee grounds (pre)filtrirati kavino goščo; (močno) stisniti (to k), objeti; zastarelo (pri)siliti, primorati, priganjati

2. neprehodni glagol
vleči, trgati; (do skrajnosti) se napenjati, si prizadevati, se truditi (for, after za)
stremeti (for, after po)
upogniti se, (s)kriviti se, zviti se; teči, curljati skozi, pronicati (o tekočini); ustrašiti se (at pred)
osupniti, ostrmeti, ustaviti se (at ob)
imeti preveč pomislekov

the dog strains at the leash pes vleče (za) vrv
he strains too much after effect on preveč stremi, se lovi za efekti
the ship strained in the heavy sea ladja se je krivila v razburkanem morju
to strain at a gnat pri malenkostih se obotavijati (se obirati)
he is straining under the load šibi se pod bremenom

stāgnum -ī, n (prim. gr. στάζω kapljati, curljati, σταγών kaplja, στακτή mirina smola, mirino olje, mirin sok)

1. stoječa voda, jezero (nastalo zaradi vode, ki je prestopila bregove, lacus pa je stalno jezero), tolmun, lokev (lokva), luža, kal, kaluža, mlaka, mlakuža, ribnik, bajar (bajer) ipd.: Enn. ap. P. F., S. fr., Cels., Tib., Stat., Amm. idr., fontes et stagna Ci. poet., stagna lacusque O., stagna Palicorum O., mitis … in morem stagni placidaeque paludis V., super ripas Tiberis effusus lenibus stagnis L., quaedam stagni incola (= žena) Ph., stagnum salinarum Auct. b. Hisp. slano jezero, slana mlaka.

2. metaf.
a) pesn. vsaka počasi (leno) tekoča voda, leno (počasi) tekoče vodovje: Pr., Sil., Lucan. idr., dulcibus in stagnis … Caystri V., Cocyti stagna alta V., fragor stagnis auditus Avernis V., imis stagna refusa vadis V. iz morskih glob(oč)in navzgor deroče vodovje, maxuma Nerei stagna V. širno morje, illa sui per aquas fertur tutissima nati, longaque Phrixeae stagna sororis (= Hellespontus) adit O.
b) umetno narejen majhen bazen, jarin ali vodnjak: stagnaque et euripi O., latius extenta visentur Lucrino stagna lacu H., navale stagnum Stat., T. jarin za pomorske bitke, bazen za prikaz pomorskih bitk, stagnum calidae aquae T. kopalni bazen (s toplo vodo).

ἀνα-βλύζω, -ύω 1. intr. curljam, tečem, izviram. 2. tr. πηγήν dam izvirati, curljati, teči iz česa.