Franja

Zadetki iskanja

  • vŕšen (-šna -o) adj.

    1. della cima

    2. (vrhnji) superiore, di sopra:
    alp. vršni greben cresta del monte
    navt. vršno jadro velaccino
  • vršíčkanje (-a) n taglio della cima
  • brég (-a) m

    1. riva; sponda, proda:
    desni, levi breg reke riva destra, sinistra del fiume
    morski breg riva del mare, litorale
    stopiti na breg raggiungere la riva
    reka je prestopila bregove il fiume ha straripato

    2. (strmina) china, salita:
    položen, hud, strm breg salita lieve, ripida
    hiša na bregu una casa sull'altura; casa in collina, in cima al colle
    hiša v bregu una casa sul versante
    hoditi, voziti v breg andare in salita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nareč. izpod brega gledati guardare di traverso, con aria arrabbiata, crucciata
    pog. pren. imeti kaj za bregom dissimulare, celare qcs.
    PREGOVORI:
    tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti
  • cvetéti (-ím) imperf.

    1. fiorire

    2. pren. fiorire; essere nel pieno rigoglio; prosperare:
    trgovina je cvetela fiorivano i commerci

    3. pren. (cefrati se) sfilacciarsi, stracciarsi, logorarsi (vestito):
    pren. rožice ji ne cvetijo non vive certo in un letto di rose
    pren. od zadrege so mu uhlji cveteli dall'imbarazzo è diventato rosso come un peperone, fino alla cima delle orecchie
  • čòk (čôka) m

    1. (panj) ciocco, ceppo; nareč. ceppaia; (tnalo) ceppo:
    pren. spati kot čok dormire come un ciocco
    sekati drva na čoku spaccare la legna sul ceppo

    2. grosso pezzo, rocchio (di carbone e sim.)

    3. uomo tarchiato; uomo goffo (tudi pejor.); grad. blocchetto, massello di legno (per pavimentazione); petr. scheggia, pezzo di roccia plutonica; šport. curling (attrezzo); geogr.
    gorski čok cima, rilievo isolato
  • dostópen (-pna -o) adj.

    1. accessibile, di facile accesso, raggiungibile (tudi pren.):
    vrh gore je lahko dostopen la cima del monte è di facile accesso

    2. disponibile, alla portata:
    cene blaga niso vsakomur dostopne i prezzi dei prodotti non sono alla portata di tutti

    3. comprensibile

    4. knjiž. suscettibile, influenzabile; (prijazen) affabile, gentile, alla buona
  • gôra (-e) f

    1. monte, montagna; vetta:
    v daljavi so se videle gore in lontananza si vedevano i monti
    iti, hoditi v gore andare per i monti, in montagna, essere un patito della montagna
    strme, visoke gore montagne erte, scoscese, alte
    pobočje, vrh gore il pendio, la cima del monte
    velik ko gora alto come una montagna
    geogr. ledena gora iceberg
    (vzklik) križana gora! santo cielo!

    2. nareč. vigneto in collina

    3. bosco (di montagna)

    4. pren. monte, mare, mucchio, flagello:
    gora denarja un flagello di quattrini
    imeti cele gore težav essere, trovarsi in un mare di guai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti za deveto goro sparire senza lasciar traccia
    (v pravljicah) iti čez devet gora in devet voda andare lontano lontano, per mari e monti
    naše gore list uno dei nostri, un connazionale
    šalj. če noče gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori se la montagna non vuole andare da Maometto, Maometto andrà alla montagna
  • hríb (-a) m

    1. monte:
    pobočje, vrh hriba pendio, cima del monte
    strm, visok hrib monte ripido, alto
    čez hribe in doline per monti e per valli

    2. pl. hribi monti; montagna:
    biti doma s hribov essere un montanaro
    iti, hoditi v hribe andare in montagna
  • kônec (časovno) fin m ; término m ; final m ; (zaključek) conclusión f , terminación f ; (izid) resultado m

    skrajni konec último extremo m
    konec januarja a fines de enero
    konec meseca a fines (ali últimos) de mes
    na koncu al final
    napraviti konec z acabar con; poner término a; dar fin a
    konec koncev al fin y al cabo; en definitiva; en resumidas cuentas
    iti h koncu tocar a su fin
    napraviti konec svojemu življenju suicidarse, quitarse la vida
    z njim gre h koncu está muriéndose, está para morir, fam está en las últimas
    privesti do konca acabar, terminar, du cima a, llevar a cabo
    privesti do srečnega konca llevar a feliz término
    moje potrpežljivosti je konec se me acaba la paciencia
    vsega je konec todo está perdido
    tega ni ne konca ne kraja esto es cosa de nunca acabar, esto es inacabable; fam aquí hay tela para rato
    biti na koncu s svojo pametjo no saber ya qué decir (ali contestar)
    konec vzeti perecer
    na vseh koncih in krajih en todas partes, por dondequiera (ali doquiera)
    konec dober, vse dobro si el fin es bueno lo demás no importa; el fin corona la obra
  • lésti (lézem) imperf.

    1. strisciare (rettile, lumaca);
    lesti na drevo arrampicarsi sull'albero

    2. pren. arrancare, avanzare lentamente, faticosamente:
    alpinist leze proti vrhu gore l'alpinista avanza lentamente verso la cima della montagna

    3. scorrere, colare (sudore, lacrime)

    4. andare:
    lesti ko polž andare a passo di lumaca
    lesti po vseh štirih andare carponi

    5. pren. (prodirati, riniti, prihajati) uscire, spuntare; penetrare, filtrare:
    iz razpok je lezla voda l'acqua usciva dalle fessure
    prva travica že leze iz zemlje la prima erbetta sta già spuntando dalla terra
    jutranja svetloba leze skozi okna la luce mattutina filtra dalle finestre

    6. cascare

    7. diffondersi, propagarsi:
    utrujenost leze po vsem telesu la stanchezza si propaga per tutto il corpo

    8. (počasi se bližati) andare; calare; sprofondare:
    lesti proti sedemdesetim andare verso la settantina
    lesti v dolgove sprofondare nei debiti

    9. pren. (počasi minevati) passare, scorrere lento (ore, tempo)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prišlo je vse, kar leze in gre è venuta tantissima gente
    od presenečenja so mu oči lezle iz jamic dallo stupore strabuzzò gli occhi
    sonce leze izza hriba, za hrib il sole sorge, tramonta dietro la montagna
    hiša leze na kup la casa è fatiscente
    lesti na kup (od žalosti, obupa) disperare
    lesti vkup (od lakote) crollare (dalla fame)
    lesti na oči (spanec) appesantire le palpebre
    lesti na prsi (glava) reclinare sul petto
    lesti v glavo (vino) dare alla testa
    lesti v dve gube incurvarsi, piegarsi (dalla vecchiaia)
    lesti v hrib (cesta) arrampicarsi, inerpicarsi sul monte
    lesti v kosti (strah) prendere paura, impaurirsi
    lesti v leta invecchiare
    pog. vulg. lesti nekam, v rit, v zadnjico komu adulare qcn., vulg. leccare il culo a qcn.
    lesti narazen (blago) essere logoro
    lesti narazen (lice, od zadovoljstva) allargarsi in un sorriso di soddisfazione
    lesti narazen (propadati) andare in rovina
    lesti skupaj (oči) chiudersi dal sonno
    žarg. šol. komaj lesti passare la classe a malapena, essere un cattivo scolaro
  • najzádnji (-a -e) adj. redko (zadnji) ultimo, buon ultimo, ultimissimo:
    bil je najzadnji na vrhu arrivò in cima buon ultimo
    ravnati s kom kakor z najzadnjim hlapcem trattare uno come l'ultimo dei servi
  • nameníti (-im) | naménjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. destinare, assegnare; adibire:
    dvorano so namenili kulturnim prireditvam la sala fu adibita a manifestazioni culturali
    darilo sem namenil prijatelju ho destinato il regalo a un amico
    občina je namenila podjetju velike kredite il comune assegnò all'impresa notevoli crediti

    2. indirizzare, rivolgere; concedere:
    nameniti komu nekaj spodbudnih besed rivolgere a uno parole di incoraggiamento
    nameni mi deset minut, da ti pojasnim concedimi dieci minuti perché ti spieghi

    B) nameníti se (-im se) | naménjati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. intendere, proporsi; decidere, decidersi:
    namenil sem se prodati ho deciso di vendere
    namenil sem se na dopust, vendar zaradi dela ne morem iti intendevo andare in ferie, ma per ragioni di lavoro non posso farlo

    2. elipt. (oditi, odpraviti se) avviarsi, dirigersi, essere diretto:
    nameniti se na vrh (hriba), na vlak essere diretto verso la cima, andare a prendere il treno


  • A) adv.

    I.

    1. (zanika glagolsko dejanje) non:
    nič ne pomaga tajiti negare non serve a niente
    (v zanikanem stavku je predmet v rodilniku) tu ne prodajajo zelenjave qui non vendono la verdura
    naj se ne prenagli (izraža omiljeno željo, prepoved) non agisca con precipitazione

    2. (z drugim stavčnim členom izraža nasprotje) non:
    ne meni, tebi bo žal non rincrescerà a me, ma a te

    3. (poudarja nasprotni pomen) non:
    ne dosti vredno blago merce di non grande valore

    4. pren. (izraža popravek) non:
    lahko prideš, samo ne jutri puoi venire ma non domani

    5. (v vprašalnih stavkih izraža domnevo) non:
    ga ne bi kozarček? (non) gradirebbe un bicchierino?
    si zadovoljen? Kako, da ne sei contento? Come no

    6. (izraža nejevoljo, presenečenje) non:
    kaj še nisi napravil naloge? non hai ancora fatto il compito?
    ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pridejo obiski! stavo per andare a passeggio quand'ecco visite
    pa ne, da iščeš mene? (non) è che cerchi me? è me che cerchi?

    II. elipt.

    1. (izraža zanikanje, zavrnitev) no, non:
    si ti poklical? Ne hai chiamato tu? No
    si že truden? Še ne sei stanco? Non ancora
    pog. ali se kaj bojiš? Prav nič ne, nikakor ne, res ne, še malo ne hai paura? Nient'affatto, nemmeno per sogno
    ne, nikakor ne! pog., žarg. signornò, nossignore (nossignori, nossignora)

    2. (zanika trditev prejšnjega stavka) no:
    še danes bo dež. Upam, da ne pioverà oggi stesso. Spero di no

    III.

    1. pog. (kot dodatna nikalnica krepi zanikanje) non... neanche:
    ne popusti niti za las non cede neanche di un capello

    2. (kot pleonastična nikalnica za izražanje osebne prizadetosti) non:
    počakal bom, dokler ne pride attenderò finché non viene
    razen če ne (izraža izvzemanje) non:
    gremo na vrh, razen če se ne bojiš andiamo sulla cima, ammenocché tu non abbia paura

    IV. (v vezniški rabi)

    1. ne samo, ne le ... ampak tudi non solo... ma anche:
    ni le svetoval, ampak je tudi pomagal non si limitò a dar consiglio ma fu anche prodigo di aiuti

    2. ne da bi (izraža način, kako poteka dejanje nadrednega stavka) senza (neanche):
    odšel je, ne da bi spregovoril besedo se ne andò senza (neanche) profferir parola

    3. ne (drug) kakor; če ne (za izvzemanje) non... di, che; se non:
    nič ni lepšega kakor zvestoba non c'è niente di più bello della fedeltà
    kdo drug, če ne on, bi si to upal chi altri se non lui lo avrebbe osato

    4. če ne (za izražanje grožnje) se no:
    tiho, če ne ... zitti, se no...

    V. (v medmetni rabi izraža začudenje) no, ma no:
    ne, se je začudil ma no, disse meravigliato
    lep ali ne, meni je všeč bello o no, a ma piace
    fant, ne bodi len, zgrabi za palico in zamahne il giovane, senza pensarci su due volte, afferra un bastone e giù botte
    pren. (izraža ogorčenje) da te ni sram! non ti vergogni!
    hvala! Ni za kaj grazie! Non c'è di che
    o tem ni, da bi govoril non è il caso di parlarne
    (izraža prepoved) da mi ne hodiš po travi non calpestare l'erba
    če se je vrnil? Ne da bi vedel mi chiedi se è tornato? No, che io sappia

    B) konj. né:
    nima ne očeta ne matere non ha né padre né madre
    ne bo ga ne danes ne jutri non ci sarà né oggi né domani
    ne reči ne bev ne mev non dir parola, non dir né ai né bai
    pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non aver paura né di diavoli né di verziere
    ne marati za koga ne malo ne dosti non sopportare uno
    ne moči ne naprej ne nazaj non potersi muovere, non avere chance alcuna
    nadlog ni ne konca ne kraja le disgrazie sembrano non voler finire
  • necél (-a -o) adj. incompleto; ekst. in meno di:
    na vrh smo prišli v necelih treh urah raggiungemmo la cima in meno di tre ore
  • odpírati (-am) | odpréti (-prèm)

    A) imperf., perf.

    1. aprire; spalancare; schiudere; sturare:
    odpreti vrata, oči, knjigo aprire la porta, gli occhi, il libro

    2. aprire; accendere:
    odpreti pipo aprire il rubinetto
    pog. odpreti televizor accendere il televisore

    3. (začenjati poslovanje) aprire:
    trgovine odpirajo ob devetih i negozi aprono alle nove

    4. (začeti slovesno) aprire, inaugurare:
    odpreti sejo, razstavo aprire la seduta, inaugurare la mostra
    odpirati problem affrontare un problema

    5. pren. odpirati pot aprire la strada;
    strog izbor odpira pot najsposobnejšim una selezione rigorosa apre il cammino ai più capaci
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    voj. odpreti ogenj aprire il fuoco
    pren. odpreti denarnico slacciare i cordoni della borsa
    pren. odpirati srce komu aprire il cuore a qcn., confidarsi con qcn.
    pren. odpreti oči aprire gli occhi
    pren. odpirati stare rane aprire vecchie ferite
    pren. odpirati pogled v mostrare, documentare
    pren. odpirati usta meravigliarsi
    odpirati vrata šole komu accogliere qcn. nella scuola
    pren. ob njej se nam je odprlo nebo lei ci ha reso felici
    ekon. odpreti račun aprire un conto corrente
    grad. odpreti gradbišče aprire un cantiere, iniziare i lavori
    PREGOVORI:
    zlat ključ vsaka vrata odpre con la chiave d'oro si apre ogni porta

    B) odpírati se (-am se) | odpréti se (-prèm se) imperf., perf. refl.

    1. aprirsi (tudi ekst.), dare:
    vrata se odpirajo na hodnik la porta dà sul corridoio
    z vrha se odpira krasen razgled dalla cima si apre una magnifica veduta

    2. aprirsi, manifestarsi; insorgere:
    na nogah se odpirajo nove rane si aprono nuove ferite ai piedi

    3. pren. (postati, postajati zaupljiv) aprirsi:
    odpirati se novim idejam aprirsi a nuove idee

    4. impers. pog. capire:
    končno se mu je odprlo finalmente ha cominciato a capire
  • ognjeník (-a) m vulcano:
    ognjenik bruha il vulcano erutta
    pobočje, vrh ognjenika pendio, cima del vulcano
    aktivni, ugasli ognjenik vulcano attivo, spento
    podmorski ognjenik vulcano sottomarino
  • ós (-í) f

    1. teh. asse:
    fiksna, gibljiva os asse fisso, rotante
    prednja, zadnja os voza asse anteriore, posteriore del carro
    os motorja asse del motore

    2. (umišljena črta, okoli katere se telo vrti) asse; fulcro:
    zemeljska os asse terrestre
    glavna, prečna, vzdolžna os stavbe asse principale, trasversale, longitudinale di un edificio
    os cestišča asse stradale

    3. hist.
    os Rim-Berlin asse Roma-Berlino
    sile osi le forze dell'asse
    polit. os Pariz-Bonn asse Parigi-Bonn
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mat. abscisna, koordinatna os asse cartesiano, asse delle ascisse, delle ordinate
    bot. cvetna os cima dello stelo
    fiz. glavna os asse centrale
    min. kristalografska os asse cristallografico
    mat. os hiperbole, parabole asse dell'iperbole, della parabole
    mat. simetrijska os asse di simmetria
    žel. vodilna os asse sterzante
  • porábiti (-im) | porábljati (-am) perf., imperf.

    1. consumare; finire, esaurire; ekst. mangiare; spendere, impiegare:
    porabili smo vse olje in kruh abbiamo finito l'olio e il pane
    porabiti ves denar spendere tutti i soldi

    2. (izraža čas dejanja) metterci, impiegare:
    do vrha je porabil dve uri ci ha messo due ore fino alla cima

    3. (oguliti) logorare (il vestito)
  • posréčiti se (-im se) perf. refl. riuscire, venire bene, avere buon esito:
    poskus se je posrečil l'esperimento ha avuto buon esito
    posrečilo se jim je, da so prišli na vrh riuscirono a raggiungere la cima
  • prebrêsti (-brêdem) perf. tr. ➞ bresti

    1. passare a guado, guadare; raggiungere; girare, percorrere;
    prebresti na drugo stran reke passare a guado il fiume, raggiungere a guado l'altra sponda del fiume
    prebresti na hrib raggiungere la cima del monte

    2. pren. superare (le difficoltà), sormontare