Franja

scrape² [skréip] prehodni glagol
(o)strgati, ostružiti, (iz)praskati
sleng (o)briti; nastrgati, grebsti, škripati; cviliti (z godalom), gosti
neprehodni glagol
strgati, škripati; skopariti, biti lakomen
figurativno slabo igrati violino; drgniti se (against ob)
figurativno s težavo se prebijati

to scrape (an) acquaintance with s.o. vsiliti komu svoje poznanstvo, s silo se seznaniti s kom
to bow and scrape nerodno se pokloniti, figurativno nerodno ali neotesano se obnašati
to scrape one's chin pogovorno briti se
to scrape on food varčevati pri hrani
to scrape one's plate postrgati svoj krožnik
to scrape the bottom of the barrel figurativno, sleng porabiti zadnje ostanke svojih sredstev
to scrape the violin škripati na violino

shave¹ [šéiv] prehodni glagol
(o)briti, na kratko ostriči; skobljati, oblati (les); (o)strgati (kožo)

to shave o.s. (o)briti se
neprehodni glagol
(o)briti se, (o britvi) rezati; smukniti ali švigniti tik ob, iti čisto mimo, oplaziti; za las zgrešiti; rahlo se dotakniti
ameriško striči, skubsti, goljufati

to shave a corner oplaziti vogal
to shave a customer oskubsti odjemalca (kupca)
to shave an egg figurativno skušati izbiti iz koga poslednji dinar
to shave the lawn striči trato
to shave a note ameriško kupiti vrednostne papirje za mnogo manjšo ceno, kot je zakonska obrestna mera; pri prodaji vrednostnih papirjev vzeti večjo obrestno mero, kot je to zakonsko dovoljeno

shave off, shave away prehodni glagol
(od)briti (brado, lase)

sweep^*2 [swi:p] prehodni glagol & neprehodni glagol
pomesti, pometati, omesti, ometati, (po)čistiti; oplaziti, rahlo se dotakniti; (o vetru) mêsti, briti; odstraniti, s poti spraviti (zapreke itd.); z očmi, s pogledom preleteti; opazovati; (topništvo) gosto obsipavati z granatami; (o valu) preplaviti (čoln); iti (z roko) (on prek)
križariti (po morju); vleči se (po tleh) (o obleki); z mrežo iti (po rečnem dnu); stoje poganjati (čoln) z veslom; dobiti večino (skoraj vse glasove) (pri glasovanju)

at a sweeping reduction trgovina po zelo znižani ceni
sweep before your own door pometaj(te) pred lastnim pragom
to sweep all before one figurativno doseči popoln uspeh
to sweep a constituency z veliko večino dobiti poslansko mesto na volitvah
to sweep the board dobiti vse vložke pri kaki igri, figurativno pobrati vse nagrade
to sweep all obstacles from one's path odstraniti vse ovire na svoji poti
to sweep everything into one's net figurativno vse (zase) pobrati
to sweep the seas prepluti morja v vseh smereh, križariti po morjih
to sweep the strings iti, preleteti z roko po strunah glasbila, brenkati po strunah
the boat was swept out of sight čoln je odneslo iz vida
a new broom sweeps clean nova metla dobro pometa
the coast sweeps to the east obala zavije proti vzhodu
he swept his hand across his forehead z roko si je šel preko čela
his glance swept the room s pogledom je preletel sobo
the river sweeps over its bed reka se zliva čez bregove
the procession swept up the nave of the church procesija se je veličastno pomikala po cerkvi proti oltarju
they swept the river to find his body preiskali so rečno strugo, da bi našli njegovo truplo
to sweep the sea of enemy ships očistiti morje od sovražnih ladij
she swept from her room odšumela je (z dolgo obleko) iz sobe
the wind sweeps over the plain veter brije čez planjavo

tondeo -ēre, totondī, tōnsum (indoev. kor. *tend-, razširjen iz kor. *tem- rezati [gl. templum]; prim. gr. τένδω (o)glodam, srednjevisokonem. stunz kratek)

1. (o)striči, (o)briti: barbam Mart., Suet., tonsus capillus O., ne tonsori collum committeret, tondere filias docuit Ci., tondere barbam et capillum patris Ci., os Cat., lanam Varr., H., ovem Pl., oves Varr., H., oves tonsae V., pecus tondere, non deglubere Suet., labra pressius tondere Sen. ph., cutem Cels., tonsā cute H. do kože ostrižen; med. dati se ostriči: lavamur et tondemur et convivimus ex consuetudine Q., eum tonderi coëgerunt L.; act. v refl. pomenu: ut decrescente lunā tondens calvus fiam Varr., tondenti (pri striženju) barba cadebat V.

2. metaf. pesn.
a) obrezati (obrezovati, obrezavati), obsekati (obsekovati, obsekavati), (o)klesati, (ob)tesati, (o)gladiti, (po)kositi, (po)žeti, (po)sekati: arbor tonsa comas (gr. acc.) O. okleščeno drevo, tonsa bipennibus ilex H., tondere comam acanthi V., vitem Col. obrezati, segetem Tib. požeti, stipulas, prata V. pokositi, corona tonsa V. ali oliva (oljčni venec) tonsa V. na okroglo obrezan venec = venec, ki mu je bilo puščeno le malo listja, saltatrix tonsa Ci. (o konzulu Gabiniju, ki se je preveč lišpal), reus tonsus Mart. = oproščen (obtoženci so si namreč puščali rasti brado in lase, ko so pa bili oproščeni, so se dali ostriči).
b) objesti (objedati), popasti, (po)muliti, omuliti, (po)puliti, opuliti, (o)skubsti, obrati (obirati), (po)trgati, obžreti (obžirati), obglodati (obglodavati), obgristi (obgrizovati), (o)kljuvati: gramen O., gramina Lucr., campum V., comam hyacinthi V., violas Pr., comam fluvii tondentes capellae Ap., voltur iecur tondens V. ki kljuje jetra.
c) koga „ostriči“, „oguliti“ = ugrabiti komu kaj, vzeti komu kaj, ukrasti komu kaj, oropati koga česa, spraviti koga ob kaj: aliquem auro usque ad vivam cutem Pl., regna paterna comā purpureā Pr.

túnde túnd vt./vr.

1. (o)striči

2. (o)briti

3. agr. obrezovati, obrezati

брить(ся) briti (se)

голи́ти голю́ недок., bríti bríjem nedov.

обривать, обрить (o)briti

сбривать, сбрить (z)briti

bouffonner [-fɔne] verbe intransitif uganjati burke, norčije; norce briti

couillonner [-jɔne] verbe transitif, populaire norce briti (quelqu'un iz koga), zafrkavati koga

ineptiō -īre (ineptus) nor biti, bedasto se obnašati, norce briti, burke uganjati, neumno govoriti: Aug., miser Catulle, desinas ineptire Cat., ineptis (kot vzklik) Ter. ti bledeš! burkež! neumnosti!

lūdō -ere, lūsī, lūsum (prim. gr. λοίδορος psujoč, sramoteč, λοιδορέω psujem, sramotim, λίζει = παίζει Hsch.)

1. vzigravati se, plesati (o človeku, živalih in stvareh): fecerat … geminos huic (sc. lupae) ubera circum ludere … pueros V. kako sta razigrana, in numerum (po udarcih, po taktu) Faunosque ferasque videres ludere V., ludis circensibus … quadraginta ursos et elephantos lusisse L. da je nastopilo, ludit Maeandros in undis O., cymba ludit in lacu O., iubae ludunt V. vihrajo, iuba per cella ludens Sil.

2. igrati (se); najprej o brcanju žoge in metanju diska: l. pilā Ci. brcati žogo, igrati se z žogo, ludere qui nescit, campestribus abstinet armis (tj. žoge in diska) H.; od telesnih vaj preneseno na druge igre: l. tesseris Ter., aleā Ci., O. idr. ali in aleā Icti. s kockami igrati, kockati, seu trocho (z obročem) seu alea H., talis Ci., Plin. kockati, nequiore talo Mart. z nepravimi kockami igrati, in pecuniam Icti. za denar igrati, in latrunculos Vop. šah igrati; abs.: lusimus per omnes dies Suet.; brezos.: Aug., horā tertiā bibebatur, ludebatur Ci.; pesn. in poklas. trans.: l. par impar H., Augustus ap. Suet. (na) sodo ali liho igrati, latronum proelia (prim. latrō -ōnis) O. šah igrati, aleam, Troiam Suet., ducatūs et imperia Suet. vojskovodjo (generala) in cesarja igrati; scriptae, quibus aleā luditur, artes O.; pren.: consimilem l. ludum Ter. isto igro igrati = enako storiti, kar je kdo drugi storil, ludum insolentem l. H. objestno igro igrati = biti objesten.

3. igraje, za šalo, za kratek čas ukvarjati se s čim ali poče(nja)ti kaj, kratkočasiti se, (po)igrati (poigravati) se s čim, šale uganjati, (po)šaliti se: videant, ad ludendumne (za šalo) an ad pugnandum arma sint sumpturi Ci., pueris ludentes minamur Ci. v šali, l. armis Ci., Lucr., palaestrā O., l., quae vellem V., calamo V. igrati na piščal, versibus incorruptis V., Syracosio versu V. (o Taliji) za šalo gojiti Teokritovo idilo, bucolicis iuvenis luserat ante modis O., lusit tua musa O., credite, non ludo H. ne šalim se; trans.: causam illum disputationemque Ci. šaljivo dognati, carmina pastorum V., plurimā nocte luserat V. ponoči se je bil največ pošalil, si quid olim lusit Anacreon H., opus l. H. peščene hišice zidati, l. laeta et iuvenilia O. za šalo pesniti, luserunt ista poëtae Sen. ph. so pripovedovali izmišljotine, l. convicia Mart. za šalo so drug drugega psovali, pericula l. Mart. za kratek čas se uriti v prestajanju nevarnosti; occ.
a) igraje (šaleč se) prebiti, preživeti (preživljati): otium Mart.
b) pren. α) igrati se s čim = razsipavati s čim: viribus imperii Sen. ph. β) zaman (zastonj) uporabljati, zaman (zastonj) posegati po: operam Kom., Fr. zaman se truditi. γ) (o polteni ljubezni) ljubiti se, ljubimkati s kako žensko: O., Petr., Suet., ludite ut lubet Cat., ludite, sed furto celetur culpa modesto O., lusisti satis, edisti satis H., l. in aliquā Pr.

4. koga ali kaj šaljivo prikaz(ov)ati, predstaviti (predstavljati): civem bonum l. Caelius in Ci. ep., Phoebi mendacia l. Suet. poet., magistratum l. Ap., simulacra Martis l. Cl.

5. za bedaka (za bebca, za norca imeti) koga, bedaka (bebca, norca) delati iz koga, norce briti iz koga, šegav biti do koga, norčevati se iz koga, dražiti, oponašati koga: Kom., ludi te non intellegebas? Ci., Domitius in senatu lusit Appium Ci., l. verbum Ci. ep., ludit pedes glacies L., l. ingenium eius Suet., praesaga ludunt praecordia sensus Sil.

6. zasmehovati, zasramovati: haec autem oratio … omnium irrisione ludatur Ci.

7. koga za nos voditi, za nos potegniti (vleči), (pre)varati, prelisičiti, (o)goljufati, (o)pehariti, prekaniti, ukaniti (ukanjati): aliquem dolis Ter., te … senectus … falsā vatem formidine ludit V., an me insania ludit? H., arte ludi L., veste deus lusus O., quam (sc. Ledam) flumineā lusit adulter ave O., matris in admisso falsa sub imagine lusae error inest O., l. hostem Amm.

plaisanter [plɛzɑ̃te] verbe intransitif šaliti se, šale zbijati; verbe transitif briti norce, norčevati se (quelqu'un iz koga), nagajati (quelqu'un komu)

pour plaisanter za šalo
je ne plaisante pas ne šalim se, govorim (mislim) resno
il ne plaisante pas là-dessus, avec la discipline v tem, kar tiče disciplino, on ne pozna šale
mon ami plaisante parfois son père sur sa Légion d'honneur moj prijatelj večkrat ponagaja, podraži očeta zaradi njegovega odlikovanja častne legije

rag³ [ræg] prehodni glagol & neprehodni glagol
ozmerjati, ošteti, brati levite komu; drážiti, nagajati, zafrkavati, zbadati; mučiti, trpinčiti, prizadeti komu kaj hudega, narediti kaj komu navkljub; objestno, škodoželjno se šaliti s kom, za norca imeti, norce briti iz, delati objestne šale; potolči se, pobiti se, zlasati se
pogovorno delati izgrede, razgrajati

to rag (over) biti si v laseh (gledé), prepirati se (zaradi)

rapare

A) v. tr. (pres. rapo) striči, briti na balin (lase)

B) ➞ raparsi v. rifl. (pres. mi rapo) ostriči, obriti se na balin

rasieren briti/obriti (sich se); figurativ porazirati, zbrisati

razor [réizə]

1. samostalnik
britev; oster rob
ameriško čekan divje svinje

as sharp as a razor oster kot britev
razor blade klina britve
electric razor električni brivnik
safety razor brivski aparat; žilet(ka)
to be on the razor's edge figurativno biti v nesigurnem nevarnem, kritičnem položaju
to cut blocks with a razor nekaj delati z nezadostnim, neustreznim orodjem (sredstvi)
to grind, to set a razor nabrusiti britev

2. pridevnik
ostrorob, ki ima oster greben

3. prehodni glagol
briti z britvijo

to razor down odbriti, odrezati; figurativno zmanjšati

sbarbare

A) v. tr. (pres. sbarbo)

1. izkoreniniti, izkoreninjati; izruvati

2. pren. izkoreniniti, izkoreninjati

3. obriti

4. ekst. posneti puh (s klobučevine)

B) ➞ sbarbarsi v. rifl. (pres. mi sbarbo) briti se