Franja

tactiessness [tǽktlisnis] samostalnik
netaktnost, indiskretnost, brezobzirnost

wantonness [wɔ́ntənnis] samostalnik
objestnost, navihanost, porednost, razposajenost, razigranost; muhavost, lahkomiselnost, kapricioznost; brezobzirnost; zbijanje šal, šaljivost; razuzdanost, razvratnost, poltenost; bujnost

безцеремо́нність -ності ж., brezobzírnost -i ž.

беспощадность f neprizanesljivost, brezobzirnost, okrutnost

бесцеремонность f brezobzirnost

непова́га -и ж., nèspoštljívost -i ž., brezobzírnost -i ž.

неща́дність -ності ж., brezobzírnost -i ž.

bèzočnōst ž, bezočànstvo s
1. nesramnost
2. drzna brezobzirnost

consideración ženski spol preudarjanje, preudarek; obzir; upoštevanje; ugled; spoštovanje

de consideración važen, pomemben; znaten
de poca consideración nepomemben; neznaten
falta de consideración brezobzirnost
en consideración (de) glede (na)
entrar en consideración v poštev priti
tener en consideración a/c nekaj imeti v vidu, na nekaj misliti
tenerle consideración a uno obzirno s kom ravnati
tomar en consideración a/c imeti obzir do česa, upoštevati; v obzir vzeti
con toda consideración s spoštovanjem

égard [egar] masculin ozir; obzir, spoštovanje

à cet égard v tem oziru, v tem pogledu
à tous (les) égards v vsakem pogledu ali oziru
à beaucoup, à maints égards v mnogih ozirih
à l'égard de v pogledu, gledé, kar zadeva
à mon égard kar se mene tiče, glede mene; do mene
on a fait une exception à son égard za njega so naredili izjemo
eu égard à z ozirom na, gledé na, upoštevajoč
par égard à, pour gledé na, z ozirom na, zaradi
sans égard pour ne oziraje se na, brez ozira na, ne gledé na
manque masculin d'égards brezobzirnost
plein d'égards zelo obziren
avoir égard à quelque chose ozirati se na kaj, upoštevati kaj
il faut avoir égard aux circonstances upoštevati je treba okoliščine
avoir des égards pour obzirno, spoštljivo s kom ravnati, izkazovati komu pozornost
manquer d'égards envers quelqu'un ne kazati dovolj spoštovanja do koga
manquer aux égards pregrešiti se zoper lepo vedenje

frons², frontis, f, v stlat. (npr. pri Pl.) in pri Vitr. tudi m.

I.

1. čelo, človeško in živalsko: oculi, supercilia, frons, vultus denique totus Ci., insignem tenui fronte Lycorida H. (ozko čelo so imeli Grki in Rimljani za lepo, kakor nam poročajo Petr., Mart., Arn.), fr. cervi C., cui (haedi) frons turgida cornibus primis H., ovis, taurina O., in proelia tauri frontibus incurrunt V., taurus torvā fronte Plin., adversā fronte O. spredaj na čelu, toda: frontibus advorsis Lucr. ali adversis frontibus pugnantia secum H. čelo proti čelu (kakor dva bika), frontem contrahere Ci., H. ali adducere, astringere Sen. ph. ali corrugare Amm. čelo nagrbančiti (nagubati, nabrati, namrščiti) naspr.: frontem exporgere (= exporrigere) Kom. ali explicare H. ali solvere Mart. ali remittere Plin. iun. čelo razjasniti, čelo razvedriti, pokazati vedro čelo; preg.: frons occipitio prior Ca., Plin. čelo je pred zatilkom = gospodarjeve oči več zaležejo kot oskrbnikove.

2. occ. čelo, obraz, obličje (ki razkriva razpoloženje ali značaj): fronte occultare sententiam Ci., fronte tegere libidines Ci., haec ipsa fero … fronte et vultu … bellissime Ci. ep. z vedrim čelom in obrazom, verissimā fronte dicere Ci. s kar najbolj odkritim obrazom, spem fronte serenat V., fr. pristina Ci. stara resnobnost, laeta parum V., tranquilla, sollicita H., urbana H. = frons hominis urbani drzno čelo velikomeščana, brezobzirnost, fr. proterva H., Aug. drzno čelo, drznost, tristis Tib., inverecunda Q., exclamat perisse frontem de rebus Pers. sramežljivost, fr. gravis Plin. iun., salvā fronte Iuv. brez sramu, fr. durior Iuv. nesramen obraz, homo frontis integrae Icti. značajen, poštene nravi, blagonraven, fr. impudens Aug. —

II. metaf.

1. čelo = sprednja stran, ospredje, pročelje, lice: a fronte Ci., C., L. na sprednji strani, (od)spredaj, a fronte (sc. viae) potentes habitant O., hos a fronte (sc. viae) suos ponere penates O., in celebri fronte (sepulcri) Tib. na … sprednji strani, mille pedes in fronte (sepulcro) dabat H. v širino, in frontem Plin., T. spredaj, (naves) iunctis feruntur frontibus V. jadrajo s čelom ob čelu, scaena versis discedat frontibus V. z obrnjenimi pročelji poslopij, frontem (scopulus) in apertum porrigit aequor O., fr. castrorum C., munimentorum L., lacti Val. Max., parietum, aedis Vitr., aedium (svetišč) Vell., vehiculi Amm., Caucasi, Italiae Plin., litorum Mel., Plin. fr.; (kot arhit. t. t.) frontes Vitr. oporna zidova.

2. occ.
a) zunanja stran, zunanji obseg, rob: anuli Lucr., tabernae Cat., tympani Vitr., turrita fr. Sil. zunanji okop s stolpi.
b) o knjižnih zvitkih α) zunanja robova (zvitega zvitka), obreza: nigra O., geminae frontes O., Tib., voluminum frontes titulique Sen. ph., fr. pumicata Mart. β) (prva) stran (odvitega zvitka): in prima fronte libelli O., undique decerptam fronti praeponere olivam H. (gl. olīva).
c) platišče: Vitr. (10, 4).
č) (kot voj. t. t.) ospredje, prednja bojna vrsta glavne vojske ali njenih kril, lice, fronta: a tergo, fronte, lateribus tenebitur Ci. odzadaj, odspredaj, od strani ga bodo držali (prijeli), a fronte et a tergo circumire hostem C., a fronte nudatis castris C., octo cohortes in fronte constituit S., prima frons L. prednja vojska, fr. recta (naspr. laevum ali dextrum cornu) L., aequā fronte ad pugnam procedere L. v ravni bojni vrsti = aequatā fronte L., in frontem derigere (intr.) ali derigi L. postaviti se v prednjo bojno vrsto, frontem derigere Q., directā fronte pugnandum est Q., rectā fronte impellere Plin., frontem primam tenere Sen. ph. v prednji vojski stati, fr. laevi cornus Cu., dextra fr. T.

3. meton. zunanja plat, zunanjost, videz, pogled: utrum fronte an mente, dubitatur Ci. ep., fronte politus Pers., ubi frons causae non satis honesta est Q., fronte promittere, asperior fr. Q., intra nihil habentia fronti suae simila Sen. ph.; pogosto prima fr. prvi pogled: decipit frons prima multos Ph., dura primā fronte quaestio Q., ex primā statim fronte diiudicare Q.

gêne [žɛn] féminin zadrega, neprijetnost; ženiranost; mučnost, muka, težava, ovira; denarna stiska; prisiljenost

il est sans gêne on se prav nične ženira
n'ayez aucune gêne! Nič se ne ženirajte!
avoir de la gêne à avaler imeti težave pri požiranju
éprouver de la gêne biti v zadregi, ženirati se
être dans la gêne, (dans une grande) gêne biti v (hudi) (denarni) stiski
être sans gêne ne se ženirati, biti neprisiljen, ne se ozirati na druge
éprouver une gêne à respirer s težavo dihati
sentir de la gêne dans le genou čutiti bolečino v kolenu
ressentir une gêne intolérable začutiti neznosno bolečino
sa présence m'est une gêne njegova navzočnost mi je (prava) muka
sans-gêne masculin neprisiljenost, neženiranost; indiskretnost, nevljudnost, brezobzirnost; masculin brezobzirnež
(vieilli) mettre à la gêne spraviti v zadrego

mejíti to border (na on); to abut; to adjoin; to be adjacent (to)

to meji na blaznost that verges (ali is verging) on insanity
moj vrt meji na cesto my garden borders on the road
njegova zemlja meji na mojo his land is adjacent to mine
naše njive mejijo na vaše our fields adjoin (ali abut on) yours
njegova brezobzirnost meji na nesramnost his bluntness verges on insolence

ménagement [menažmɑ̃] masculin obzirno ravnanje, obzirnost, prizanesljivost, prizanašanje

avec ménagement obzirno
sans ménagement brezobzirno
absence féminin de ménagement brezobzirnost
plein de ménagements zelo prizanesljiv

neobàzriv -a -o neobziren, brezobziren; -ōst ž neobzirnost, brezobzirnost

respeto moški spol spoštovanje, čislanje

de respeto rezervni, nadomesten
ancla de respeto zasilno sidro
coche de respeto rezervni voz; gala kočija
cuarto de respeto častna soba
falta de respeto nespoštovanje, brezobzirnost
persona de respeto ugledna oseba
campar por su (ali por sus) respeto(s) brezobzirno, samovoljno ravnati; le na svojo korist gledati
estar de respeto služiti za razkazovanje
faltar al respeto nedostojen, nespodoben postati
imponer respeto zbuditi spoštovanje
sin respeto brezobzirno
¡mis respetos a su señora! poklone Vaši soprogi!

ἀγνωμοσύνη, ἡ (ἀγνώμων) 1. nevednost, neizkušenost, nepremišljeno ravnanje, nerazumnost, nesporazumljenje. 2. a) brezobzirnost, krivica; trmoglavost, trdovratnost, upornost; b) nehvaležnost.

ἀλογία, ion. -ίη, ἡ 1. brezobzirnost, preziranje, zanemarjenje; ἐν ἀλογίῃ ἔχω ali ποιοῦμαί τι (τινός) ne menim se (pazim) za (na) kaj, puščam v nemar; ἀ-ης ἐκύρησε niso ga opazili, nihče se ni zmenil zanj. 2. nespamet, nepremišljenost.

αὐθάδεια, ἡ αὐθαδία ἡ (αὐθ-άδης) poet. samoljubnost, (pre)drznost, prevzetnost, brezobzirnost, svojeglavnost, upornost.

ἀφειδία, ἡ 1. zapravljivost. 2. NT brezobzirnost, neusmiljenost, τινός do česa.