Franja

impasíbil -ă (-i, -e) adj.

1. brezčuten

2. ravnodušen

impasible neobčutljiv; brezčuten; ravnodušen

impassibile agg.

1. knjižno brezčuten

2. (imperturbabile) ravnodušen, hladnokrven:
viso impassibile ravnodušen obraz

im-passibilis (in-passibilis) -e (= gr. ἀπαϑής) brezčuten, brezstrasten: Eccl.; adv. impassibiliter brez trpljenja, brez občutka: Eccl.

impassible [impǽsəbl] pridevnik (impassibly prislov)
neobčutljiv (to za)
brezčuten, ravnodušen

impassible [-sibl] adjectif brezčuten, neobčutljiv, ravnodušen, flegmatičen, hladnokrven; neomajen

impassible devant le danger hladnokrven pred nevarnostjo

im-patibilis (in-patibilis) in im-petibilis (in-petibilis) -e (in [priv.], patī)

1. pass. ki se ne da prenesti, neznosen: Acc. fr., Plin., dolor Ci.

2. act. brez občutka, brezčuten: sapiens ex bruto, impatibile de patibili numquam potest oriri Lact.

im-patiēns (in-patiēns) -entis

1. nezmožen kaj trpeti, — prenašati, — presta(ja)ti; nav. z objektnim gen.: Plin., Plin. iun., Col., Sen. ph., Suet., Vell., Macr. idr., volneris V., i. laborum corpus O., oneris O., imp. viae O. ne kos potu; prim. miles i. solis, tempestatum i. T., cera i. caloris O., viri, Nympharum i. O., societatis T. družbe se ogibajoč, nepriljuden, irae i. L., O. nezmožen krotiti jezo, veritatis i. Cu. ki ne prenaša resnice, obsidionis i. T. nezmožen vzdržati (prenesti) … , navis i. gubernaculi Cu. ki se ne pusti voditi krmilu; poznolat. z inf.: imp. ultra gemitu cohibere furorem Sil., imp. nescire torum Cl.; redko abs. = nepotrpežljiv, nestrpen: Val. Fl., Gell., Eutr., Lact., impatiens animus O.; adv. impatienter nepotrpežljivo, ne(je)voljno, nerad: Iust., Plin. iun., T., imp. indoluit Ci.

2. brezčuten, neobčutljiv: Lact., impatiens sit latus inde meum O.

3. kot fil. t. t. stoikov: brezčuten, brezstrasten, nerazdražljiv (načeloma): animus Sen. ph.

im-petibilis¹ (in-petibilis) in im-patibilis (in-patibilis) -e (in [priv.], patī)

1. pass. neznosen, neprenosen: Acc. fr., Plin., dolor Ci.

2. act. brezčuten, neobčutljiv: sapiens ex bruto, impatibile de patibili numquam potest oriri Lact.

insensate [insénseit, -it] pridevnik (insensately prislov)
brezčuten, neobčuten, brez življenja; nesmiseln, brezumen; brutalen, trd

insensíbil -ă (-i, -e) adj.

1. neobčutljiv, brezčuten

2. neobčuten, nezaznaven

īn-sēnsibilis -e, adv. īnsēnsibiliter (Eccl.),

1. pass.
a) kar se ne občuti, neobčuten, nezaznaven; subst. īnsēnsibilia -ium, n (naspr. sēnsibilia): Lact., Ap.
b) nedoumen, nedoumljiv, nerazumljiv: Gell. —

2. act. neobčutljiv, brezčuten: elementa, digitorum suorum figmenta, simulacrum, deus Lact.; subst. īnsēnsibile -is, n neobčutljiva (brezčutna) stvar (naspr. sensu praeditum): Lact.

insensible [insénsəbl] pridevnik (insensibly prislov)
neobčutljiv, brezčuten (to do)
figurativno otopel, brezbrižen (of, to)
nesmiseln

to be insensible of s.th. ne zavedati se česa
to fall insensible onesvestiti se

insensible [-sibl] adjectif neobčutljiv (à za), brezčuten; čustveno hladen, indiferenten; neopazen, neznaten

insensible au froid, aux intempéries neobčutljiv za mraz, za vremenske spremembe
progrès masculin insensible neznaten napredek

insensible neobčutljiv, brezčuten, brezsrčen

īn-sēnsilis -e neobčutljiv, brezčuten: Lucr.

insensitive [insénsitiv] pridevnik (insensitively prislov)
neobčutljiv, brezčuten, nedražljiv (to za)

insentient [insénšiənt] pridevnik
brezčuten, neživ, mrtev (stvar)

lentus 3, adv. -ē (lat. lēns, lentis, linter (?), stvnem. lind(i) = nem. lind)

1. vlečljiv, vlačen, zategel, žilav, trd: radix, hastilia V., pituita H., tellus lenta gelu Pr., l. in frangendo Plin.; pren.: l. vivacitas Plin. vztrajno, trdovratno; occ. lepljiv, lepek: gluten et visco et … pice lentius V.

2. upogljiv, upogiben, gibek, gibljiv, gibčen, šibek, podajajoč se, voljen: vincula Pl., viburna, vitis, genistae, alvearia lento vimine texta V., verbera V. udarci z gibkimi (tankimi) šibami, argentum V. ki se zlahka kuje, (h)umor noctis V. mečujoča nočna rosa, bracchia H., O. gibčne, prožne, tj. tesno oklepajoče, telesu trdno oprijemajoče se, toda lentissima bracchia H. (gl. spodaj 4. d), l. crura Mel., lentior salicis virgis O. (o Galateji, ki ji ni mar za Polifemovo ljubezen), l. ulmus et fraxinus Vitr., flagellum Ph.

3. žilav, trd = ki ga je težko zmehčati: quoniam (sc. aron) mas durior esset et in coquendo lentior Plin. in ga je težje mehko skuhati (omehčati). Klas. le

4. metaf.
a) počasen (adv. počasi), len, miren: pugna L. počasi se razvijajoča, si etiam res lentior sit L. ko bi se tudi stvar zavlekla, lentiorem spem facere L. zavlačevati izpolnitev nade, tam lentae spei victoria L. zmaga, ki se je je bilo nadejati šele po dolgem odlašanju (s precejšnjo zamudo), l. ignis O., Plin. ali lenti carbones O., Hier. počasi goreč(e), quam lentis penitus macerer ignibus H. kako polagoma ginem od ljubezenskega ognja, me lentus Glycerae torret amor meae H. po malem (počasi) moreča, lentus amor, quem iam languere putares O. lahno tleča, mrleča, brleča, in lento luctantur marmore tonsae V. na (po) mirni morski gladini, l. amnis Plin., lento perfregerit obvia pilo Tib., l. color Plin. medla, ne živa, hladna, l. remedia Cu. ali venena T., Suet. počasi učinkujoča zdravila, počasi učinkujoči strupi, lentum mortis genus Suet., l. maxillae Suet. počasi grizeči zobje, lente ac paulatim procedere C., lentius subsequi C., lente agere L., aliquanto lentius agere coeperunt Ci., quae res cum lentius spe ipsorum traheretur L., lente currere O., lente coquere Plin., corpora lente augescunt, cito exstinguuntur T., lentissime mandere Col.; pesn. z gen.: dum lentus coepti terra cunctaris Hiberā Sil.; z inf.: nympha nec Idaliā lenta incaluisse sagittā Sil.; pesn. tudi = ki more upočasniti, upočasnjujoč, težek: cum … facerent uteri pondera lenta moram Pr.
b) occ. α) počasen = pozen, zamuden: Teucris illa lentum negotium Ci. ep., nomina (plačniki) Sen. ph. β) (o slogu in govoru) razvlečen, neokreten, okorel, okoren, tog, neroden, neizoblikovan: lentus in dicendo et paene frigidus Ci., lentus est in principiis, longus in narrationibus T.
c) dolgotrajen, dolg, trajajoč, stanoviten: spes quoque lenta fuit O., lentus abesto O. da bi te dolgo ne bilo sem!, optavit lentas et mihi militias Tib., quam Marathus lento me torquet amore! Tib., lenta in balneo mora Cels., l. somnus Val. Fl., tranquillitatis lentissimum taedium Sen. ph., cavillatio lenta Amm. dolgočasno.
d) miren, potrpežljiv, brezbrižen, nebrižen, neskrben, malomaren, ležeren, lagoden, (v)nemaren, brezčuten, ravnodušen, neprizadet, neobčutljiv, hladnokrven, lenokrven, mlahav: iudex Ci., L., O., in quo ego nimium patiens et lentus existimor Ci., huic generi quasi contrarium est ridiculi genus patientis ac lenti Ci., nihil est illo homine lentius Ci. ep., tu, Tityre, lentus in umbra … V. ali lenti consedimus arvis V. ležerno, lentus Menelaus in ira O. le stežka razdražljiv, haec est pro miseri lenta salute viri O. ta se ne briga (meni) za … , lentissima pectora O. zelo hladna srca, vellere coepi et prensare manu lentissima brachia H. čisto neobčutne, lentae ad imperia aures T. gluha za ukaze, lentus in suo dolore T. potrpežljiv (neprizadet) ob osebni razžalitvi, tu spectas hiemem (hladnost) succincti lentus amici Mart., lente ferre, dicere, respondere Ci., lentius disputare Ci. na splošno suhoparno, nisi eum (sc. librum) lente ac fastidiose probavissem Ci. ep. če je ne bi kar najnatančneje in s pedantno strogostjo vzel v pretres, quid … lentius, celerius … dicendum Q.
e) trmast, trdoglav, svojeglav, vztrajen, kljubovalen: infiltratores Ci. trmasti tajivci, ki nočejo plačati svojih dolgov, Cupido H. upirajoči se, lentus pone fastus O., l. Nais O. nedostopna, natura Sen. ph.

ob-tundō (op-tundō) -ere -tudī -tūnsum in -tūsum (ob in tundere)

1. ob ali na kaj, po čem udariti (udarjati), biti, tolči, razbi(ja)ti: mihi os Pl., obtuso ore Pl., sum obtusus pugnis pessime Pl.

2. (o)topiti, narediti (delati) kaj topo: Don., telum Lucr., gladios Cl.

3. metaf.
a) (o)topiti = (o)slabiti: Eccl., multa e corpore exsistunt, quae acuant mentem, multa, quae obtundant Ci., o. ingenia Ci., obtusis ceciderunt viribus artūs Lucr., obtusus illis stomachus Plin. iun., o. vocem L., Lucr., Plin. narediti hripav glas, (u)dušiti, (za)temniti; od tod o govorniku, igralcu: o. vocem (in dicendo) Ci., L. posta(ja)ti hripav, (o)hripeti, razkriča(va)ti si grlo; o. aciem oculorum Plin., auditum Plin. ali aures vocis inauditos sonitūs obtundere frustra Lucr. (u)dušiti, (o)glušiti; od tod occ. o. aures alicuius (z ACI ali z ne) glušiti koga = trobiti komu vedno na ušesa, nadlegovati koga s prošnjami, moledovati koga: obtuderunt eius aures te socium praetoris fuisse Timarchides ap. Ci., istoc ergo aures graviter obtundo tuus, ne quem ames Pl., nihil est, quod tam obtundat (ublaži) elevetque aegritudinem, quam … Ci.
b) nadlegovati, lotiti (lotevati) se koga, napasti (napadati) koga, nadlego delati komu, glušiti koga: aliquem cogitando Ter. ali longis epistulis Ci.; abs.: Ter., Corn., Macr. idr., non obtundam diutius Ci., verba obtundentia Gell. nadležne; z zahtevnim stavkom: ita plorando, orando … me optudit, eam uti venderem Caecil.; s samim cj.: non cessat obtundere, totam prorsus a principio fabulam promeret Ap. — Od tod adj. pt. pf. obtū(n)sus 3, adv. -ē

1. otopljèn, tòp: Col., Plin., Vitr. idr., telum O., vomer V., pugionem vetustate obtusum saxo asperari iussit T.

2. metaf. tòp, oslabel, slab: animi acies obtusior Ci., acumen obtusius Arn., sensus Amm., sensus oculorum et aurium hebetes, vigor animi obtu(n)sus L., obtusi sunt sensūs eorum Vulg., o. vires Lucr., stomachus Plin. iun., o. vox huius Q. otopljen, zamolkel, hripav, zatemnjen (naspr. clarus), o. fauces Q., Sil. hripavo, o. aures Corn., Sil., Stat., Cels. oglušena, (zaradi veliko govorjenja, močnih zvokov) utrujena, stellis acies obtunsa lunae cornua V. motno bleščeča krajca, ne obtunsior usus sit arvi V. da ne oslabi rodovitnost njive, cum hoc alii faciunt obtuse, alii acute Aug., iurisdictio obtusior T. ne tako ostro, bolj površno; occ.
a) topoglav, slaboumen, neumen, maloumen, nespameten: quid dici potuit obtusius? Ci., obtusi cordis Val. Max., Lact.
b) tòp = neobčutljiv, brezčuten: non obtusa adeo gestumus pectora V.