Franja

rut² [rʌt]

1. samostalnik
kolotečina, kolosek, kolovoz; sled; brazda
figurativno ukoreninjena navada, rutina

to get into a rut iti po utrti poti, zapasti v rutino, biti suženj navade, vedno isto delati

2. prehodni glagol
delati (narediti) kolotečine, brazde

Schraubenwasser, das, [Schiffahrt] Schifffahrt brazda

score¹ [skɔ:] samostalnik
zgodovina zareza, rovaš, palica z zarezami; brazda, brazgotina, praska, sled biča; račun, dolg; vzrok, razlog; dvajseterica, dvajset kosov (jardov, funtov)
množina množica, veliko število, obilica
pogovorno sreča, lahek uspeh
glasba partitura, nota, glasba, glasbeni del (operete)
šport startna črta, mesto, kjer stoje tekmovalci pri streljanju
ameriško dejanski položaj (situacija); neugodna resnica
navtika žleb v škripcu

on the score of (friendship) zaradi (prijateljstva)
scores of people množica ijudi
scores of times neštetokrat
what a score! kakšna sreča!
three score and ten 70 (let; normalna dolgost človeškega življenja)
what is the score? kakšen je rezultat? (pri igri, športu)
I buy eggs by the score kupujem jajca po 20 naenkrat
be easy on that score bodi brez skrbi v tem pogledu!
he is too fond of making score rad dosega lahke, cenene uspehe
console yourself on that score pomiri se glede tega!
they died by scores umirali so v trumah
to go off at score figurativno razgreti se, zlasti pri razpravljanju o priljubljenem predmetu
to keep score šteti točke pri igri
to make a good score doseči visoko število točk
to pay one's score plačati svoj dolg (račun)
to pay off old scores (od)plačati, poravnati stare račune (dolgove)
death pays all scores smrt poravna vse dolgove
to put down to s.o.'s score komu v dolg beležiti (zapisati)
to quit scores with figurativno poravnati stare dolgove (račune), povrniti (komu)
to run up (a) score zadolžiti se
to settle one's score poravnati svoj račun

seam [si:m]

1. samostalnik
šiv (tudi medicina)
razpoka, špranja; brazda; brazgotina
mineralogija & geologija plast, ležišče, žila

to caulk the seams of the deck zasmoliti špranje na palubi

2. prehodni glagol
šivati, sešiti (tudi seam up, seam together)
spojiti s šivom; zarobiti, obrobiti; zadati brazgotine; (pasivno) biti poln brazgotin, razpok

seamed with scars ves brazgotinast
a face seamed with worry od skrbi razoran obraz
neprehodni glagol
dobiti razpoke, postati razbrazdan; delati okrasni šiv
narečno šivati

sillage [sijaž] masculin, marine brazda (za ladjo); vožnja; figuré sled; minéralogie, mines plast

marcher dans, suivre le sillage de quelqu'un iti po stopinjah kake osebe

sillon [sijɔ̃] masculin brazda; figuré sled; technique žleb(ič); pluriel obdelane njive

solcatura f agr. brazda, brazdanje

solco m (pl. -chi)

1. agr. brazda:
solco acquaio odtočni jarek
uscire dal solco pren. skočiti vstran, odmakniti se od teme pogovora

2. ekst. sled; kolesnica; guba

3. navt. vodna brazda

stigma m (pl. -mi)

1. hist. vžgano znamenje

2. psihiatr. stigma

3. bot. stigma, brazda

4. zool. dihalnica

5. znamenje; vtis

stȉgma ž, stìgmāt -áta m (gr. stigma -atos)
1. stigma, vžgano znamenje
2. med. stigma, bolno mesto na koži, ki občasno krvavi
3. ekspr. sramota, madež
4. biol. stigma, brazda

stitch¹ [stič] samostalnik
vbod (s šivanko); šiv; petlja (pri pletenju); vrsta šivov, vezenja; pletenje, vezenje
pogovorno nit, nitka; zbodljaj, bodeča bolečina; spenjanje (knjige)
agronomija brazda

with no stitch on, without a stitch of clothing popolnoma gol, nag
a stitch in time saves nine bolje preprečiti kot pa lečiti
to drop (to let down) a stitch izpustiti petljo (pri pletenju)
he had not a dry stitch on ni imel suhe nitke na sebi, do kože je bil premočen, moker kot miš
I have a stitch in the side zbada me v boku
to put a stitch (stitches) in zašiti (rano)
to take up a stitch pobrati pentljo (pri pletenju)

stria množina striae [stráiə, -áii:] samostalnik
raza, brazda; proga; žlebič

stria -ae, f (iz indoev. baze *ster(H)- črta, proga, pramen, žarek, strela; sor. s stvnem. strī̆-mo = nem. Striemen, Streifen proga, stvnem. strëno pramen, strāla puščica, sl. strela, nem. Strahl žarek, blisk; prim. tudi sl. struna)

1. glob, globel, žleb, žlebič, brazda, utor, jama, vdolbina: rimosa Plin., quā aratrum vomere striam facit, sulcus vocatur Varr.

2. occ.
a) guba na obleki: Ap.
b) kot arhit.t. t. žlebič, (u)žlebitev na stebrih: Vitr.

strie [stri] féminin žlebiček; brazda, zareza, raza; proga

stries pluriel d'une lime brazde pri pili
strie rouge rdeča proga

striga¹ -ae, f (stringere; stri[gae appellabantu]r ordines rerum [inter se contin]uate conlocata[rum, a stringe]ndo dictae Fest.) stríga

1. dolga travna ali žitna réd (f), redovníca, vrsta, plast: tunc demum convertemus et utrimque siccatum coartabimus in strigam atque ita maniplos vinciemus Col.

2. vrsta šotorov, šotorišče, kamp: striga autem castrense vocabulum est intervallum turmarum significans, in quo equi stringuntur Char.

3. podolžna proga zemlje ali brazda (od juga proti severu): quidquid autem secundum hanc condicionem in longitudinem est delimitatum, per strigas appellatur Front., ager per strigas et per scamna divisus et adsignatus est more antiquo in hanc similitudinem, qua in provinciis arva publica coluntur Front.

sulcāmen -inis, n (sulcāre) brazda: glebae Siculae sulcamina Ap.

sulcus² -ī, m (indoev. kor. *selk- in*u̯elq- vleči, združena v *su̯elq-; prim. gr. ἕλκω vlečem, ὁλκός vlak [kot stroj], sl. vlečem = lit. velkù, vilkti)

1. brazda, jámljič: Ca., Col., Plin., Ambr. idr., qua aratrum vomere lacunam fecit, sulcus vocatur Varr., sulcum imprimere Ci., telluri infindere sulcos V., mandare hordea sulcis V., sulcis committere semina V., semina tum primum longis Cercalia sulcis obruta sunt O., latius ordinare arbusta sulcis H.; poseb. brazda, ki se jo naredi pri ustanavljanju kakega mesta (z njo se označi potek njegovega obzidja): optare locum tecto et concludere sulco V., designat moenia sulco O.; pren. = žensko rodilo (spolovilo), ženski sram: ne luxu obtunsior usus … sulcos oblimet inertīs V., eicit enim sulcum recta regione viaque vomeris Lucr.; meton. oranje: seritur uno sulco Col., hordeum altero sulco seminari debet Col., semina, quae quarto sulco seruntur Col., spissius solum quinto sulco seri melius est Plin., tantis glaebis tenacissimum solum, cum primum prosecatur, adsurgit, ut nono demum sulco perdometur Plin. iun.

2. metaf. o stvareh, podobnih brazdi
a) vodna brazda ali proga, ki jo dela ploveča ladja: (sc. naves) infindunt pariter sulcos V., sulcumque sibi premat ipsa carina V., canebant aequora sulco Val. Fl.
b) zareza ali drsa, ki jo vrezuje kolo v zemljo, v pot, kolesnica: delet sulcos iterata priores orbita Stat., cursu rotarum saucia clarescunt nubila sulco Cl.
c) brazda, guba, grbánec, starejše grba: sulcos uteri prodere nuda times Mart., sulci genarum Cl.
d) calami sulci = pis, pisanje: Prud.
e) brazda ali proga, ki jo za seboj pušča kaka pozračnina ali zveza, pot kake pozračnine, zvezde: tum longo limite sulcus dat lucem V., qua stella sulcum traxerat Prud.
f) podolgasta (podolgovata) globel (glob, globanja, kotanja), jamica, razor, jarek (starejše jamljica): plantas tenero abscindens de corpore matrum deposuit sulcis V., tenui vitem committere sulco V., sulcus aquarius Col. draga, roja, vodni jarek, iustum est … (sc. areas hortorum) ambiri singulas tramitum sulcis Plin.
g) kačja krivina, kačji zavinek, kačja vijuga: dextra laevaque sulcis insurgentium viperarum cohibita Ap.

surco moški spol brazda; figurativno guba

lleno de surcos poln gub

trough [trɔf] samostalnik
korito; nečke; majhna kad, banjica; jarek, brazda; valovna dolina

the trough of the sea dolina (korito) morskega vala (med dvema valovoma)

vallo¹ m

1. voj. hist. okop, nasip; ekst. obrambna črta:
vallo atlantico atlantska obrambna črta

2. anat. (solco) brazda, jarek

3. geogr.
vallo morenico končna morena