Franja

enfermizo bolehen, hirav; bolesten

enfermo bolan, bolehen, slaboten, nezdrav

enfermo de cuidado, enfermo de gravedad, enfermo de peligro nevarno bolan

esmirriado suh, mršav; bolehen

flaco mršav, suh, slaboten, medel, brez energije, bolehen; brezuspešen; nerodoviten; mlačen

ponerse flaco shujšati
ser flaco de memoria imeti slab spomin
flaco m slaba stran, Ahilova peta
mostrar su flaco svojo slabo stran pokazati

gebrechlich krhkega zdravja, bolehen, šibek; pomanjkljiv

groggy [grɔ́gi] pridevnik (groggily prislov)
pogovorno pijan, opotekajoč se; zrahljan; bolehen, oslabljen

hinfällig bolehen, slaboten; (ungültig) neveljaven, ničen; Recht zapadel, neutemeljen; Argument: trhel; hinfällig werden oslabeti, shirati; hinfällig machen Recht razveljaviti

im-bēcillus (in-bēcillus) 3, redko (Ci. fr., Sen. ph., Aur.) im-bēcillis (in-bēcillis) -e (gl. baculum)

1. (stvarno, telesno) slab(oten), netrden in sicer
a) (o stvareh): imbecillissima moenium Sen. ph. najšibkejši deli, agnus Col., oculi Sen. ph.
b) (o osebah): slaboten, šibek, bolehen, nebogljen: Cels., si gladium imbecillo seni dederis Ci., aetas imbecilla H. otroška doba, quam fuit imbecillus P. Africani filius Ci., valetudine imbecillior Ci.; subst. tot unum, valentes imbecillum, non superant Ci.

2. meton.
a) (o jedi in pijači): slab, neredilen: vina Plin., prout (vinum) ingenio imbecillum aut validum fuit Macr., imbecillissimam vero materiam esse omnem caulem oleris Cels.
b) (o zdravilu): neučinkovit, brez učinka, brez moči: sed nescio quomodo imbecillior est medicina quam morbus Ci.

3. metaf.
a) sploh: brez moči, slaboten, onemogel, neznaten: regnum firmum erit, si boni eritis; si mali, imbecillum S., simulacra … imbecilla sunt, forma mentis aeterna T., i. suspicio T., in hoc loco falsa invidia imbecilla esse debet Ci.
b) (duševno) slab, ničeven, brez krepke volje: mulier imbecilli consilii Ci., superstitio imbecilli animi Ci.; adv. imbēcilliter slabo(tno), omahovaje, neodločno: Aug.; nav. komp. imbecillius: imb. horrere dolorem Ci., imb. assentiri Ci.

indisposé, e [-ze] adjectif nerazpoložen; bolan, bolehen; slabe volje, čemeren; nenaklonjen

je suis indisposé ni mi dobro, ne počutim se dobro, slabo mi je

infermiccio agg. (m pl. -ci) bolehen

infirme [ɛ̃firm] adjectif invaliden, bolehen, pohabljen; nebogljen; populaire neumen, bedast; masculin, féminin invalid, -inja

donner ses soins à un infirme skrbeti za invalida
rester infirme à la suite d'une chute ostati invaliden zaradi padca

īn-fīrmus 3, adv. -ē ne krepak, torej slab, slaboten, nevečen, medel: erat infirmus ex morbo Ci., senex L., milites C., vires Ci., artūs, corpus O., infirmo corpore atque aegro Ci., inf. caput H., corpus debile infirmo capite Ci., inf. intestina Suet., sexus Eccl. slabotnejši = ženski spol, ženstvo, senecta Tib., aetas O., infirmissimum tempus aetatis Ci. = mladost, erat illo tempore infirma valetudine Ci. ni bil prav zdrav, inf. civitas C., pecus O., classis Ci., memoria Q., arbores Plin., homo infirmus ad resistendum C., fama, infirmissimum adversus viros fortes telum Cu.; subst.: infirma lineae Plin. slabi deli; occ. telesno oslabel, obnemogel, ne prav zdrav, bolehen, nadložen, (naspr. valens): Plin. iun., Cels., sum admodum infirmus Ci.; o živilih (v komp. in superl.) manj, najmanj redilen (naspr. firmior, valentior, valentissimus, validissimus): panis, res Cels.

2. metaf. duševno slab = malosrčen, upadlega srca, boječ, bojazljiv, brez poguma: animus C., Iuv., eorum vocibus terrentur infirmiores C., eos infirmos fore putabam Ci., animo infirmo esse Ci., desiderium T.

3. occ.
a) nezanesljiv: multitudo turpis et infirma et abiecta Ci., infirmior fides reconciliatae gratiae Ci., animus Ter., homines infirmissimi Col.
b) slaboumen, praznoveren, babjeveren: mihi religio est ...; sum paullo infirmior H. nisem tako krepkega duha kot ti; o stvareh: neznaten, malenkosten, nepomemben, majhen: condemnatus est causis infirmissimis Ci., quo maiore conatu aguntur, eo infirmiora existimo Ci., res ad probandum inf. et nugatoria Ci., senatus consultum T., cautiones Ci., probatio, finitio, argumenta Q.

invalid² [ínvəli:d]

1. pridevnik (invalidly prislov)
bolehen, bolan, nebogljen, pohabljen
vojska nesposoben za vojaško službo

2. samostalnik
invalid(ka)

in-validus 3 adv. -ē (in [priv.], validus)

1. nedolžen, nemočen, slab, nezdrav, bolehen, hirav, bolan, strohel, trhel (naspr. validus, fortis): Amm., Anchises pelagi minas ferebat invalidus V., kljub svoji slabosti, homo invalidus senectā L., T., vulnere T., ad munera corporis invalidus L. za delo preslab, milites L., cibus cui capiendo invalidus (preslab) eram Aug., si homo morbo aut aetate aeger ad ingrediendum invalidus est Gell., invalidus atque aeger Suet., Parthi invalidiores Iust.; enalaga: vires O. slabe, invalidissimum urso caput, quod leoni fortissimum Plin., manus invalidae Lucan.; pren. slab = neuspešen, brez učinka (moči): ignes T., Cl., venenum Cl., causa, argumentum Icti., herba Col., arcus, fama Amm.; subst. invalidus -ī, m slabotnež, bolnik: Iuv., saucii et invalidi Cu. ranjenci in bolniki.

2. metaf. slab (za odpor), neodporen: moenia T., exercitus L., stationes L. preslabo zastavljene.

klapperig figurativ netrden, majav, bolehen; ein klapperiger Gaul kleka

klapprig majav, bolehen

kränkelnd bolehen

kränklich bolehen

kȕnjav -a -o
1. dremav, kinkav
2. bolehen, malo bolan: vrati se Miloje iz škole kunjav

languissant, e [-sɑ̃, t] adjectif hirajoč, bolehen, pešajoč, zastajajoč; koprneč

conversation féminin languissante brezbrižen, prazen pogovor (brez zanimanja)
industrie féminin languissante hirajoča, umirajoča industrija