Franja

spīna -ae, f (gl. pinna2)

1. rastlinska bodica, bodec, trn, v pl. bodice, trnje: Lucr., Sen. rh., Col., Plin. idr., spinis surgit paliurus acutis V., consertum tegumen spinis V., spinis conserto tegmine nullis O., tegumen omnibus sagum … spina consertum T., terra tuum spinis obducat … sepulchrum Pr., spinis coronatus Eccl. s trnjevim vencem, s trnjevo krono; sinekdoha
a) trnov grm: spina creat rosas O.
b) trnata rastlina: spina alba Plin., Col. beli trn, spina Arabica Plin. akacija (starejše nérod), spina fullonia Plin. gl. fullōnius; o belušu: Col., in totum spina est asparagus Plin., in aequorea quae crevit spina Ravenna Mart.

2. occ.
a) živalska bodica, starejše bodec, bodelj: aliae animantes spinis hirsutae Ci. (o ježih in ježevcih), hystrices spinā contectae Plin.
b) (ribja) kost, koščica, sŕt, ost: Mel., Plin. idr., humus spinis cooperta piscium Ci. fr. ap. Q., spinā nocuus O., spinae medio in pisce O.
c) hrbtenica: Varr. idr., duplex agitur per lumbos spina V., spinae curvamen O., caput spina excipit Cels., carnosa inanitas adnexae spinae Plin.; s celim izrazom: dorsi spina Aug., spina quae est in dorso Gell., medulla spinae Aug. hrbtni mozeg, hrbtenjača; pesn. spina = hrbet: spina viret O.
d) sacra spina „sveta“ ali križna kost, križnica: Suet. ap. Fr., Hier., Isid.
e) trnu podoben α) zobotrebec, zobni trebek: argentea Petr. β) prečni zid v dirkališčih, okrog katerega so morali dirjati dirkači: Cass.

3. metaf.
a) bridkost, moreča skrb, zaskrbljenost, želja, poželenje, slast, strast: spinas animo evellere H., quid te exempta levat spinis de pluribus una? H.
b) spinae tankoumnost, bistroumnost, ostroumje, ostroumnost, ostroumno dlakocepstvo: nec disserendi spinas probavit Ci., Peripatetici spinas partiendi et definiendi praetermittunt Ci. tankoumne (dlakocepske) (raz)delitve in razlage, vellere spinas Ci. = dlakocepiti.

spine [spáin] samostalnik
medicina, zoologija hrbtenica; gorski hrbet; hrbet knjige
zoologija, botanika bodica, trn, drevesna igla (smreke itd.)
figurativno pogum, energija

spinule [spáinju:l] samostalnik
trnec, bodica

spuntone m

1. bodica

2. (lesen, železen) klin

3. alpin. štrlina

spur¹ [spə:] samostalnik
ostroga (jezdeca, petelina)
botanika bodica, trn
figurativno spodbuda; ladijski kljun; naprava za plezanje po (drevesnem) deblu
arhitektura podpornik, opornik; zunanje mestne utrdbe; vrh, ki štrli iz gorske verige; gorski obronek; razrast, razvejenost

spur line stranska proga
to act on the spur of the moment ravnati brez premišljanja, impulzivno, spontano
he needs the spur figurativno njega je treba spodbujati
to need the spur potrebovati ostroge (spodbude); biti počasen, medel, neodločen
to put (to set) spurs to the horse spodbosti konja z ostrogo; figurativno spodbujati
to win one's spurs zgodovina postati vitez, figurativno odlikovati se, postati slaven, pridobiti si čast in slavo

Stachel, der, (-s, -n) bodica (tudi Pflanzenkunde, Tierkunde); (Dorn) Pflanzenkunde, Anatomie trn; Tierkunde bei Insekten: želo; Musik bei Instrumenten: noga; figurativ želo, ost; den Stachel nehmen einer Sache: vzeti ost (čemu); gegen den Stachel löcken upirati se

stimulus -ī, m (prim. īnstīgō in stilus) ost, ósten, óstno, bodica, šilo

I. kot voj. t.t. pl. stimuli stímuli = koničasti (šilasti, óstnati, ostri) kôčki kolíč(k)i = železne paličice s kavlji, zabite v zemljo in zakrite, nekaki rogljači ali železne nastave, železne pasti (prim. stilus 1.): taleae pedem longae ferreis hamis infixis … quos stimulos nominabant C., se stimulis inopinantes induebant C. —

II.

1. ost, ósten, óstno, bodica za poganjanje živine in kaznovanje sužnjev, nekakšno priganjálo, gonílo: Pl., Col., Plin. idr., parce, puer, stimulis O., nec … pudeat … stimulo tardos increpuisse boves Tib., nam exspectas, dum te stimulis fodiamus? Ci.; preg. gl. caedō, calcitrō, calx.

2. metaf.
a) ost, ósten, óstno, bodica, želo = muka, bol, bolest, duševni nemir, bolečina, trpljenje ipd.: Pl., Sil., Sen. tr. idr., stimulos doloris contemnamus Ci., caeci stimulos avertere amoris V. ljubosumnost, reginam Allecto stimulis agit undique Bacchi V. z bakhovsko besnostjo, z bakhantsko blaznostjo, subesse caecum aliquem cordi stimulum Lucr., stimulosque in pectore caecos condidit O.; prim. pren.: ea frena furenti (sc. Sibyllae) concutit et stimulos sub pectore vertit Apollo V.
b) spodbuda, izpodbuda, vzpodbuda, pobuda, (v)zgib, impulz, spodbudilo, dražilo, drastilo, stimulácija, stímulans, stimulánt, stímul(us): stimuli quidam industriae ac laboris Ci., defendendi Vatinii fuit ille etiam stimulus Ci. ep., quae (sc. virtus) … animum gloriae stimulis concitat Ci., amoris stimuli L., stimulis agitatur amoris O., is risus stimulos … animo muliebri subdidit L. je spodbodel duha, subiectat lasso stimulos H., stimuli furoris O., accensae irae Stat., irarum Lucan., nequitiae Pr., secundae res acrioribus stimulis animos explorant T., suis stimulis excitos Moesiae duces (sc. esse) T., alicui stimulos alicuius rei admovere Ci. ali adicere O. ali subdere O. ali dare Stat. spodbosti (spodbadati), spodbuditi (spodbujati) koga k čemu, na kaj, tam praecipiti materna furori Pyrrhus origo dabat stimulos Sil. tolikšna besnost (hudobnost) je že zgodaj usmerjala k misli (dala misliti, spodbujala k ideji), da je Pir praded njegove matere, aliquem stimulis acuere Sil. spodbujati, spodbadati koga, addit ad dicendum etiam pudor stimulos Q. tudi čut za poštenje (čast) nas spodbuja h govorniškemu nastopanju (da naj nastopimo kot govorniki).

sting¹ [stiŋ] samostalnik
zoologija & botanika želo, bodica; pik, ubod, zbod(ljaj), ugriz; huda, pekoča bolečina
figurativno grizenje, neprijeten občutek
figurativno spodbuda, pobuda; poanta, ostrina (epigrama); zamah
botanika koprivni laski
zoologija bodica; zob strupnik

the sting of hunger glodajoč glad
a jest with a sting in it šala (dovtip) s poanto
sting of conscience grizenje vesti
driven by the sting of jealousy spodboden od ljubosumnosti
to have a sting in the tail figurativno slabo se končati

sudis -is, f (etim. nedognana beseda)

1. krajši kol: Lucan., Plin., Sil. idr., ripa autem erat acutis sudibus praefixis munita C., ibi sudes stipitesque praeacutos defigit C., multae praeustae sudes C., stirpes obruit arvo quadrifidasque sudes V., hastilia virgae fraxineasque optare sudes V.; kot orožje: alii praeacutas sudīs portabant, sudīs, pila … mittere S., non iam … stipitibus duris agitur sudibusve praeustis, sed ferro ancipiti decernunt V., sudem vix osse revellit O., scutumque sudemque is gerat Tib.; (pri L. 40, 6, 6 in 40, 9, 11, najdemo v nekaterih izdajah rudibus nam. sudibus).

2. metaf.
a) ost, konica, bodica, starejše rt, bodec: saxeae sudes Ap., cernis erectas in terga sudes? Iuv., sudes densae Prud. trnje.
b) = sphyraena súdis, vrsta ščuke: Plin.

ţeápă ţépi f

1. kol, drog, prekla

2. bodica

3. trn

thorn [ɵɔ:n]

1. samostalnik
trn, bodica (tudi figurativno)

white thorn glog
to be (to sit) on thorns figurativno biti na trnih (na žerjavici)
it is a thorn in my flesh (foot, side) to mi je trn v mesu (v peti)
no rose without a thorn ni rože brez trna

2. prehodni glagol
zbosti s trnom; oviti, obdati s trni
figurativno jeziti, mučiti

uña ženski spol noht; krempelj; parkelj, kopito; (škorpijonova) bodica; zareza

uña de caballo (rast) lapuh
de uña divji, besen
ni el canto de la uña niti mrvice ne
descrubrir(enseñar, sacar, mostrar)la uña (fig) izdati se, pokazati svoje slabosti
sacar con la(s) uña(s) izpraskati
ser uña y carne biti neločljiv, biti v velikem medsebojnem prijateljstvu
tener a/c en la uña (fig) imeti nekaj v mezincu
uñas pl (fig) dolgi prsti
largo de uñas dolgoprsten, tatinski
comerse las uñas nohte si gristi (od jeze)
estar de uñas (con) (fig) biti s kom v sovraštvu
mirarse las uñas (fig) brez dela biti; kartati
ponerse de uñas trdovratno se upirati
quedarse soplando las uñas (fig) izgubiti, premagan biti
tener las uñas afiladas (fig) biti spreten tat
caer entre (ali: en)las uñas de uno (fig) komu v roke (kremplje) pasti
verse en las uñas del lobo (fig) biti v veliki nevarnosti

Wehrstachel, der, Tierkunde bodica

žȁoka ž, daj. žȁoci, rod. mn. žȁokī in žȁlākā
1. želo: pčelina, osina žaoka; osa bode -om; u njenim rečima krije se žaoka
2. bodica: -e Prešernovih epigrama

колючка f bodica, trn

колю́чка -и ж., bodíca -e ž.

шип m

1. trn, bodica; ozobec (na podkvi);

2. sikanje

шип -а́ ч., bodíca -e ž., tŕn -a m.

шпилька f lasnica (lasna igla); žičnik; (pren.) bodica (besedna);
подпускать шпильку zbadati (z besedami)

шпича́к -а́ ч., bodíca -e ž.