Franja

niteō -ēre -uī

1. biti masten: qui nitent unguentis, qui fulgent purpurā Ci.

2. dobro rejen, porejen, obilen, tolst, masten, debel, bohoten biti: parcius n. H., sinere in proprius membra nitere bonis Pr., unde sic, quaeso, nites aut quo cibo fecisti tantum corporis? Ph., tellus nitet Petr., arbores nitent (sc. agri) Plin.; od tod tudi

2. lep, čeden, ličen, zal, brhek biti: miseri, quibus intentata nites H. ki ne poznajo tvoje lepote, nitet ante alias regina Stat.

3. obilovati, obilo (v izobilju) biti česa: quod (sc. vectigal) … in pace niteat Ci., res ubi magna nitet domino sene H., omnia nobilibus oppidis nitent Plin.

4. svetiti se, blesteti, lesketati se, bleščati se (ljubko in lepo, zlasti o gladkih in mastnih stvareh): nitet diffuso lumine caelum Lucr., luna potest solis radiis percussa nitere Lucr., deterius Libycis olet aut nitet herba lapillis? H., carmina ni sint, ex numero Pelopis non nituisset ebur Tib., in quo diversi niteant cum mille colores O., aera nitent usu O., vere nitent terrae O., nitent templa marmore T., murice tinctā veste nites Mart.; metaf. svetiti se = odlikovati se: illorum vides quam niteat oratio Ci., ubi plura nitent in carmine H. — Od tod pt. pr. nitēns -entis

1. masten: coronatus nitentes malobathro Syrio capillos H.

2. (po)rejen, tolst: taurus V.; (o njivah in rastlinstvu) dobro obdelan, sveteč se, bohoten, vesel: campi, culta V., herba O., arbor Gell.; od tod (o osebah) lep, brhek: uxor Cat., cum desiderio meo nitenti … libet iocari Cat., qua nullā nitentior … femina O. gorša.

3. obilovajoč, obilen, poln, napolnjen: mensae H. polne.

4. sveteč se, svetel, bleščeč, blesteč, lesketajoč se: oculi V., frondes auro nitentes V. od zlata lesketajoče se, zlatobleščeče, Cyclades H. (zaradi kamnolomov marmorja), arma … nitentia ante rem, deformia inter sanguinem et vulnera L., Lucifer Tib., astra O., solis equi Val. Fl., nitentior ostro flos O.; metaf. sijajen, imeniten, odličen, izvrsten, izboren, izreden, slaven: Lucretius, consul anni prioris, recenti gloria nitens L., oratio (naspr. horrida) Ci., non patre nitens linguave Sil., ingenium Stat. jasen, bister; subst. n. pl.: aetas defodiet condetque nitentia H.

prae-fulgeō -ēre -fulsī (prae in fulgēre)

1. lesketati se, svetiti se, bleščati se, bliščati se: vasta et ardua proceritate armisque auro praefulgentibus Quadr., insignia scutorumque praefulgens opus caelatum Auct. b. Hisp., pellis praefulgens unguibus aureis V., nitor smaragdi praefulget collo tuo Ph., ne in victimis quidem, licet opimae sint auroque praefulgeant, deorum est honor Sen. ph., ecce gemino sole praefulget dies Sen. tr., et Pelusiaco praefulget stamine vertex Sil., advolat aurato praefulgens murice ductor Sidonius Sil., ibat Agenoreus praefulgens ductor in ostro Sil., praefulgens anulus auro Sil., nec regia quondam praefulgens ebore Sil., equitatumque frenis, ephippiis, monilibus, phaleris praefulgentem Gell., Dionaeo praefulgens Iulius astro Aus.

2. metaf. v oči bosti, odlikovati se, blesteti, izstopati: praefulgebat huic triumphus recens L., illustri memoria Poppaei Sabini consularis et triumphali decore praefulgentis T., praefulgebant Cassius atque Brutus, eo ipso quod effigies eorum non visebantur T., nam militarium (sc. coloniarum) et causae et auctores ex ipsarum praefulgent nomine Vell., ita prae ceteris omnibus enituit et praefulsit decori et honesti dignitas Gell., multusque in imagine claris praefulgebat avus titulis bellique domique Sil., invictum exercitum et tot victoriarum praefulgentem gloria Iust.

3. occ. premočno svetleti (se svetlikati, se lesketati, svetiti, sijati): ne aut obcaecentur tenebris imagines aut splendore praefulgeant Corn.

radiate [réidieit]

1. neprehodni glagol
žareti, prihajati iz žarišča (središča), širiti se žarkasto na vse strani; bleščati se, svetiti se
elektrika svetlikati se, iskriti se

2. prehodni glagol
izžarevati, širiti, razprostirati
figurativno oddajati, izražati (veselje, ljubezen, življenje ipd.)

he radiates happiness on kar žari od sreče
to radiate love, warmth izžarevati ljubezen, toploto

re-fulgeō -ēre -fulsī (—) (re in fulgēre)

1. odsevati, odsvitati, odbleskavati, svetlo (bleščeče) (za)sijati, (za)svetiti se: Cu. idr., nubes solis inardescit radiis longeque refulget V., arma refulgentia L., stella refulsit H., Iovis tutela refulgens H. (o Jupitru kot zvezdi, ki daje ugodno znamenje, če sije ob rojstvu otroka), Canis stellarum luce refulget Ci. poet., Syrtitides … e melleo colore croco refulgentes Plin., Aeneas clara in luce refulsit V., Venus rosea cervice refulsit V.

2. pren. svetlo (bleščeče, sijajno) (za)sijati, (po)sijati, (za)bleščati se, (za)blesteti se, posvetiti se, zasvetiti se, svetiti se, odsevati: splendida a docto fama refulget avo Pr., refulsit certa spes Vell., non tibi divitiae … refulserunt Sen. ph., in quibus (sc. luminibus artis) primus refulsit Apollodorus Plin.

relucir [-zc-] sijati, svetiti, bleščati se, žareti

sacar a relucir, salir a relucir (con) (fig) na dan priti (z)

re-nīdeō -ēre

1. odsevati, (za)sijati, (za)svetiti se, lesketati se, bleščati se: Stat., Petr., Cl. idr., renidet luna mari H., aes renidens (lesk, blesk orožja) V., non domus auro renidet Lucr., neque aurum meā renidet in domo lacunar H.; pren.: iam sola renidet in Stilichone salus Cl.

2. metaf. sijati (žareti) od veselja (radosti), veseliti se, radovati se, smehljati se, biti vesel: Cat., Stat., Sen. tr., Ap. idr., homo renidens L., ore renidenti O., Val. Fl., vultu falsum (zaničljivo, lokavo) renidens T., torvum renidens Sil., Amm.; z inf.: adiecisse praedam torquibus exiguis renidet H. se veseli; pren.: mihi renidens fortuna Ap. smehljajoča se mi, velut hilarior renidet oratio Q.

resplandecer [-zc-] bleščati se, lesketati se, iskriti se, svetiti, sijati

resplendir [rɛsplɑ̃dir] verbe intransitif sijati, svetiti se, lesketati se, bleščati se, blesteti

la lune resplendit luna sije
le lac resplendit sous le soleil couchant jezero se blešči v zahajajočem soncu
son visage resplendit de joie, de bonheur obraz mu sije, žari od veselja, od sreče

ridere^*

A) v. intr. (pres. rido)

1. smejati se:
ridere a crepapelle, a più non posso smejati se, da bi počil, do solz
ridere dietro, alle spalle zasmehovati, smejati se komu za hrbtom
ridere sotto i baffi zlobno, v pest se smejati
ridere a fior di labbra nasmehniti, nasmihati se
far ridere i polli debele klatiti
fare qcs. per ridere storiti kaj za šalo
non c'è nulla da ridere stvar ni niti malo smešna

2. pren. knjižno sijati, bleščati se

B) ➞ ridersi v. rifl. (pres. mi rido)

1.
ridersi (di) norčevati se (iz)

2. požvižgati se (na):
ridersela ne se zmeniti za kaj, ne imeti za mar
PREGOVORI: ride bene chi ride l'ultimo preg. kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje

rifulgere^* v. intr. (pres. rifulgo) bleščati se, sijati (zlasti pren.)

rilucere^* v. intr. (pres. riluco) knjižno bleščati se, svetiti se:
gli riluce il pelo šalj. ves se je nališpal

risplēndere^* v. intr. (pres. risplēndo)

1. bleščati se; svetiti se; lesketati se; odsevati

2. pren. blesteti:
risplendere per bellezza blesteti s svojo lepoto

rubeō -ēre -uī (ruber)

1. rdečiti se, rdečeti, rdeti, posta(ja)ti rdeč, (p)ordeti, zardečeti, biti rdeč: Lucr. idr., rubent poma O., vento rubet aurea Phoebe (sc. luna) V., Aurora rubebit V., sol rubere solitus L., rubent aviaria bacis V., rubere aquas credunt Cu., rubent ocelli flendo Cat.; occ. od sramu zarde(va)ti, zaripniti, zaripeti, postati zaripel, biti ripeč: Ci., Iuv. idr., ne rubeam pingui donatus munere H.

2. pesn. bleščati se, svetiti se, lesketati se: novis rubent prata coloribus V. — Pogosto adj. pt. pr. rubēns -entis rdeč, rdečkast, rdečljat, rus: Lucr., Tib., Plin. idr., uva V., Tyrio fuco rubentia terga V., Pan minio rubens V., vesper V. večernica, cum vere rubenti (z rdeče bohotečo se (= s pisano) pomladjo) crescit (sc. ciconia) V.; occ. od vina, jeze, sramu rdeč, ripeč, zaripel, zaparjen, vinsko rdeč: T., Mart., Sen. ph., buccae Hier.

rutiler [rütile] verbe intransitif bleščati se, blesteti

le brillant rutile briljant se blešči
les toits rutilen sous l'ardeur du soleil strehe se blešče pod žarečim soncem

scheinen (schien, geschienen)

1. Sonne usw.: sijati; (schimmern) lesketati se, bleščati se

2. zdeti se, videti je, da; očitno je; (sie scheint müde videti je trudna, zdi se, da je trudna, očitno je trudna; es scheint, [daß] dass ... zdi se, da ...; mir will es scheinen, [daß] dass ... kar nekako se mi zdi, da ...)

scintillare v. intr. (pres. scintillo)

1. iskriti se

2. bleščati se, svetiti se

scintillate [síntileit] neprehodni glagol
iskriti se, svetiti se, bleščati se, blesteti; svetlikati se, migljati (o zvezdah)
figurativno biti poln duhovitosti, iskriti se od duhovitosti

her eyes scintillated with fury oči so se ji iskrile od jeze
prehodni glagol
sipati (iskre)

to scintillate witticisms sipati duhovite opazke, iskriti se od duhovitosti

scintiller [sɛ̃tije] verbe intransitif iskriti se, bleščati se, migljati

les étoiles, les diamants scintillent zvezde, diamanti se iskrijo

scintillō -āre -āvī (scintilla) iskriti se, iskreti se, iskretati se, svetlikati se, bleščati se, blesketati (blisketati) se, bliskati se, lesketati se, žareti, svetleti: LUCR., SIL., AMM. idr., scintillant oculi PL., carbuncula contra radios solis PL., testa cum ardente viderent scintillare oleum V., fulgetra PLIN.; pren.: scintillavit cruentis ira genis SIL., cupiditatis ardor, qui scintillet in animis audientium AMBR., vidisti in multo fumo scintillantem fidem meam AUG.

sclipí -ésc vi.

1. blesteti, lesketati se, bleščati se, iskriti se

2. žareti