Franja

sbirro

A) m slabš. policist, kifeljc; birič:
aver faccia, modi da sbirro izgledati, ravnati kot kifeljc
essere furbo quanto sette sbirri biti prebrisan, zvit kot lisica

B) agg. nareč., pog.

1. živ, živahen

2. prebrisan, zvit

Scherge, der, (-n, -n) birič; figurativ krvnik

sèjmen m, sèjmenin m, mn. sèjmeni (t. sejmen, perz.) zgod.
1. vojak pešec
2. birič, čuvaj: subaša postavlja -e koji čuvaju njive

sghērro m

1. gorila (oboroženi telesni stražar); ekst. nasilnež

2. slabš. birič

tèlāl -ála m (t. tellal)
1. oklicevalec, birič, ki razglaša novice, zakone, zapovedi oblasti: pustiti -a razglasiti
2. izklicevalec na javni dražbi
3. gl. telalin

tortor -ōris, m (iz torcor: torquēre)

1. vihtilec, metalec, lučalec: Balearis habenae Lucan.

2. mučitelj, mučilec, (na)tezalec, rabelj, birič (sicer imenovan carnifex): Ci., Sen. rh., Iuv. idr., sciebat, quae sibi barbarus tortor pararet H., Apollo Tortor (ker je odrl Marsia) Suet.; pren.: animus tortor Iuv. — Soobl. torsor -ōris, m: Prisc.

trabante m

1. slabš. birič, pomagač, oproda

2. voj. posilni (v piemonteški vojski)

3. knjižno hlapec

viātor -ōris, m (viāre)

1. potnik, popotnik: C., V., O., H., Ph., Iuv., Mart. idr., non semper viator a latrone nonnumquam etiam latro a viatore occiditur Ci.

2. uradni sel (glasnik), državni sel (glasnik), tekač, birič; take sle so imeli razni rimski oblastniki: Varr. ap. Gell., Dig. idr., tribunus viatorem misit ad consulem L., adulescentes nobiles stabant nihil cedentes viatori L., quaero, miserisne viatorem, qui M. Bibulum domo vi extraheret Ci.

žbîr m (it. sbirro)
1. vohun
2. birič, redar

bírōv -ova m, bìrōv -òva m (madž. biró) zgod.
1. občinski birič
2. občinski predstojnik, župan, rihtar

bulldog¹ [búldɔg] samostalnik
buldog
sleng univerzitetni birič; revolver

bulldog edition zgodnja izdaja časopisa

dràživaška ž ekspr.
1. psiček
2. vaški birič: draživaška je seoski pandur ili birov koji ide u selu od kuće do kuće, pozivajući ljude na vršenje kakve dužnosti
3. kdor ščuva lovske pse

zdûr m, mn. zdȗri in zdȕrovi (lat. exitor) zgod.
1. glasnik
2. birič v starem Dubrovniku

ὑπ-ηρέτης, ου, ὁ (ἐρέτης) 1. veslar, mornar. 2. sluga, služabnik, strežnik, pomočnik, tovariš, spremljevalec, vojaški sel, raznašalec ukazov v vojni, pribočnik; a) krvnik, birič, liktor; b) sluga oklopnikov, ki je nosil prtljago, ščit in živež.