Franja

quintessential [kwintisénšəl] pridevnik (quintessentially prislov)
bistven, tipičen, najbolj čist, stoodstoten

quintessenziale agg. bistven

relevant relevanten; pomemben, bistven

rilevante agg. pomemben, važen, bistven, relevanten

solidus, pesn. (sinkop.) soldus 3, adv. -ē (prim. salvus in sollus)

1. gost, zgoščen, kompakten, neprepusten, nepropusten (= ne votel, ne luknjast, ne vrzelast, naspr. cavus, concavus), masiven, trd, trden, utrjen, čvrst, močen (močan), krepek (krepak), jeklen, jedrovit, čist (= a) povsem gol ali b) v celoti sestoječ iz iste snovi (tvarine)); (o rudninah) samoroden, brez primesi, suh: Ter., Lucr. idr., sphaera solida atque plena Ci., utrum columna solida esset an extrinsecus inaurata Ci., paries Ci., dentes Plin., solidus ac fortis cibus Lact., solidior caseus factus Col., solido de marmore templum V., solido adamante columnae V., ex solido elephanto V. iz masivne slonovine (slonove kosti), eruimus terrā solidum pro frugibus aurum O., crateres auro solidi V. ali vasa auro solida T. ali solido argento facti lecti Lamp. iz čistega (suhega) zlata oz. srebra; subst. solidum -ī, n gostota, gosti del, goščina, trdota, trdi del, trdina: finditur in solido (sc. arboris) cuneis via V. v stržen, v srce; pl. solida gosta, čvrsta, masivna telesa: Ci.

2. trden, trd, utrjen, močen (močan), krepek (krepak), jedrovit, debel: solidum nihil (sc. est) quod terrae sit expers Ci., ferrum, cautes, ripa, humus, tellus O., solidis in tectis clauditur O., solidis sedibus adstas O. na trdnih tleh, telum solidum nodis et robore V., glacies V., nix Stat., cornu V., Plin., tori Herculis O., navis ad ferendum incursum maris solida Sen. ph., corpus Sen. rh., crus Sen. ph., agger Stat., solidissima terra Ci., O., solidissima corpora Lucr., structura solidissima Vitr., cista viminea, quae neque spisse, solide tamen … contexta sit Col., nemo nostrum solide natus est Petr. brez napenjajočih vetrov = „ne da bi kje puščal“, solidius concreta aqua Gell.; pesn.: mare solidum Iuv. premoščeno; pren. trden, neomajen: solidaeque suo stant robore vires V. sile trdno stojijo ob svoji moči, mens H.; subst. solidum -ī, n nekaj trd(n)ega, trdno, trdina, trdost, poseb. trd(n)a tla: Fl. idr., carere solido Ci. ne imeti ničesar trdnega, (sc. invidia) fragili quaerens inlidere dentem, offendet solido H. bo zadela na kaj trdnega, solido procedebat elephas L., in solido puteum demittere V., fossa sit ad solidum O., perticas ad solidum demittere Col., fundamenta theatri per solidum subdidit T., in solido gradiens (naspr. in pelago incedens) Lact.; pren. in solido „na trdnem“ = na varnem: Amm. idr., multos lusit et in solido rursus fortuna locavit V. je zopet spravila na varno, in solido esse, bona sua in solido habere Sen. ph.

3. metaf.
a) cel, poln, popoln, ves: decem annos solidos errasse Varr. ap. Non., usura, nec ea solida, contentus est Ci. ep., parum solidum consulatum explere L. ne celotnega (celoletnega, ampak le devet mesecev), solida stipendia L., partem solido demere de die H. od vsega za delo določenega dnevnega časa, solida hora Iuv., solida taurorum viscera V., solidos haurire cervos taurosque Plin., quibus solida ungula Plin. nepreklano, ut deciens (= HSX) solidum (acc. sg. n.) absorberet H. cel milijon sestercijev, tricies soldum Mart., terrae motus solidas civitates absorbuit Iust. Adv. solidē za trdno (zatrdno), zagotovo, močno, silno, zelo: id solide scio Pl., solide gaudere Ter., solide formidare Ap.; v enakem pomenu tudi adv. acc. sg. n. solidum: Venus irata solidum Ap.; subst. α) solidum (soldum) -ī, n cela (celotna, vsa) vsota, cela (vsa) glavnica, celoten (ves) kapital: ut solidum suum cuique solvatur Ci., filia Nasicae, metuentis reddere soldum H., creditores in solidum appellabant T. so zahtevali nazaj celotno vsoto (dolga), argentarius ab argentario solidum petit Q., solidum petere, in solidum debetur Dig. β) solidus -ī, m (sc. nummus) sólid(us) = zlatník, zlat, sprva vreden približno 25 denarijev (denarii), pozneje samo polovico te vrednosti: Ap., Lamp., Cod. I., Icti., Amm.
b) pravi, pristen, resničen, realen, stvaren, jedrnat, soliden, zgoščen, bistven, trajen: gratia Pl., beneficium, gaudium Ter., nihil, quod solidum tenere possis Ci., nomen, suavitas, utilitas Ci., solida et expressa effigies Ci., solida et expressa signa probitatis Ci., solida veraque laus Ci., est enim gloria solida quaedam res Ci., solida libertas L., eloquentia Q., nequitia Sen. ph., fides T., vita (naspr. fragilis) Lact.; subst. n.: inane abscindere soldo H. od pristnega, od bistvenega, nostra gloria, cum sit ex solido Cu., dinoscere cantus, quid solidum (acc.) crepet Pers. kaj zveni kot nekaj pristnega (izvrstnega).

sostanziale

A) agg.

1. filoz. substancialen, podstaten

2. bistven, osnoven

B) m (le sing.) bistveno, osnovno

specific [spisífik]

1. pridevnik (specifically prislov)
specifičen, določen; izrecen, poseben, precizen, svojstven, samobiten, lasten; bistven; ki označuje vrsto; ki posebno deluje (o zdravilu)

specific duty trgovina posebna carina, ki se plačuje po merskih enotah, ki se uporabljajo v dotični deželi
specific gravity, specific heat fizika specifična teža, toplota

2. samostalnik
nekaj specifičnega
medicina specifično zdravilo (s posebnim učinkom)

staminal [stǽminəl] pridevnik
medicina konstitucionalen; življenjski; bistven; vitalen

substancial bistven, izdaten

parte substancial glavni del

substantial [səbstǽnšl]

1. pridevnik (substantially prislov)
snoven, materialen, stvaren, telesen; trden, čvrst, močan, trpežen, trajen; bistven; znaten, precejšen, tehten, važen; redilen, izdaten (hrana); premožen; zanesljiv, odločilen
filozofija snoven, realen, bistven

a substantial argument tehten argument
a substantial farmer premožen kmetovalec
a substantial meal obilen jedilni obrok
substantial profits veliki, mastni dobički
a substantial victory odločilna zmaga
a man of substantial built mož krepke postave
to make substantial progress znatno napredovati

2. samostalnik
nekaj materialnega, resničnega, stvarnega, trdnega, bistvenega, pomembnega

the substantials of meal glavna jed (del) obeda

substanţiál -ă (-i, -e) adj.

1. substancialen, snoven

2. bistven

3. hranljiv, izdaten

substantiālis -e (substantia)

1. bistven: Eccl.; adv. substantiāliter bistveno: Eccl.

2. samostojen, samosvoj, neodvisen: tutela (duh zaščitnik) Amm., potestates (duhovi) Amm.

substantiel, le [süpstɑ̃sjɛl] adjectif substancialen; snoven; telesen; hranljiv, izdaten; redilen; bogat z redilnimi snovmi; bistven, glaven; familier pomemben, važen; znaten

repas masculin substantiel izdaten obed
augmentation féminin substantielle de traitement znatno povečanje plače
extraire d'un livre ce qu'il contient de plus substantiel napraviti izvleček bistvenega iz knjige

substantive [sʌ́bstəntiv]

1. samostalnik
slovnica samostalnik, substantiv
filozofija stvar, bitje

2. pridevnik
samostojen, neodvisen; biten, bistven; znaten; stvaren, dejanski, resničen; trajen
slovnica ki izraža obstajanje

suštàstven -a -o (csl.) bistven, biten: kultura je suštastven elemenat u razvitku ljudskog društva

virtual učinkovit; resničen, pravi, dejanski; bistven; potencialen

vital [váitl]

1. pridevnik (vitally prislov)
življenjski, življenjsko važen, nujno potreben, vitalen
poetično živ, ki živi; življenjsko nevaren, smrten, poguben, usodepoln
figurativno biten, bitno važen, bistven, glaven, osnoven; odločilen; živahen, vitalen, poln poleta (elana)

vital force, necessity življenjska moč, potreba (nuja)
vital interests življenjsko važni interesi
your help is vital to us vaša pomoč nam je neobhodno potrebna
of vital importance življenske važnosti
a vital mistake usodepolna napaka
vital spirits življenjska energija
vital statistics šaljivo obseg prsi, pasu in bokov pri ženski
a vital wound smrtonosna rana

2. samostalnik
množina vitalni organi (neobhodno potrebni za življenje)
figurativno bistvo; važni sestavni deli

wesenhaft bistven, spadajoč k bistvu

wesentlich bistven

істо́тний прикм., bístven prid.