Franja

doleful [dóulful] pridevnik (dolefully prislov)
žalosten, beden, otožen

dolēnte agg.

1. boleč, žalosten:
le dolenti note iron. nevšečnosti

2. pren. beden, nesrečen

egēnus 3 (iz egēre kakor plēnus iz plēre)

1. potreben česa, brez česa, reven s čim, ubog s čim, pri čem; z objektnim gen.: lucis egenus Tartarus Lucr., nos omnium egenos urbe socias V., omnium egena corpora L. vse postrežbe potrebna, egena aquae insula, egena aquarum regio T. slabo vodnata, (Iuliam) extorrem … et … omnis spei egenam … peremit T., decoris … egenum corpus Sil.; z abl.: castellum commeatu egenum T. slabo založena z živežem.

2. abs. = brezupen, beden: Pl., unum, quod restat rebus egenis V. v žalostnem položaju, in rebus egenis V., rebusque veni non asper egenis V. Subst.
a) egēnus ī, m revež: Sen. ph., Ap.
b) egēnum -ī, n pusta zemlja: in egeno Col.

elend Leben, Arbeit, Verhältnisse, Hütte: reven, beden; Lüge, Aussehen usw.: klavrn; sich elend fühlen zelo slabo se počutiti

erbärmlich beden, klavrn

esecrabile agg. mrzek, oduren, gnusen, beden

esecrando agg. mrzek, odvraten, gnusen, beden

fetēnte

A) agg.

1. smrdljiv

2. pren. beden, ničvreden, nizkoten:
un comportamento fetente nizkotno vedenje

B) m, f nizkotnež, podlež, ničvrednež, mrcina, svinja:
non fare il fetente! ne bodi no mrcina!, ne bodi svinja!

flēbilis -e, adv. flēbiliter (flēre)

I. pass. objokovanja, pomilovanja vreden, beden, žalosten: o flebiles vigilias Ci., ponite … ante oculos … miseram illa ut … et flebilem speciem Ci., fl. Hector, fl. principium O.; z gr. dat.: multis ille bonis flebilis occidit, nulli flebilior quam tibi, Vergili H. mnogim … na (v) žalost, aliis latrasse Dymantida flebile visum O., flebile dictu Sil., flebilius aliquid Sen. ph.; subst. n. pl.: pati timidis … flebilia Sen. ph. —

II. act.

1. ki povzroča solze: cepe Luc. fr., Varr., ultor O. bolesten.

2.
a) (o rečeh) ganljiv, (o)tožen, mil, žaloben: vox Ci., Q., voces Acc. fr., Sen. ph., gemitus, aegritudo Ci., modi Ci., H., questus L., ululatus Iust., elegia, pompa O., habebat flebile quiddam in quaestionibus Ci., flebile nescio quid queritur lyra O., fl. affectus, suavitas Q.
b) (o osebah) jokajoč, tožeč, tarnajoč: Ino, sponsa H., illa … spargebat teneros flebilis imbre sinus O., fl. matrona Ap. Adv. flēbiliter solzeč se, s solznimi očmi: fl. canere, lamentari, respondere Ci., fl. gemens H.; komp. flēbilius: Paul. Nol.; adv. acc. n. sg. flēbile = flēbiliter: flebile cantet amans O., fl. gavisae Stat.

forlorn [folɔ́:n] pridevnik
zgubljen, zapuščen
poetično nesrečen, nebogljen, beden, ubog

vojska forlorn hope odred, ki ima posebno nevarno nalogo; napadalna četa; nevarna naloga; figurativno brezupno početje

fottuto agg. pog., vulg. zajeban, zafukan; klinčev; usran, nesrečen, beden

godforsaken [gɔ́dfəséikən] pridevnik
zapuščen, osamljen; pust; beden; potrt, hudoben

gȍlotan -tna -o reven, beden

gramo agg.

1. beden, težek, mučen:
vita grama bedno življenje

2. knjižno nesrečen

grievous [grí:vəs] pridevnik (grievously prislov)
boleč, beden, bridek, žalosten; mučen, nadležen

guitto

A) agg. beden, umazan (tudi pren.)

B) m (slab) glumač, komedijant

gurrumino beden, usmiljenja vreden

gurrumino m copatar; Meh deček, fant

hangdog [hǽŋdɔg]

1. samostalnik
obešenjak

2. pridevnik
prostaški, lopovski; zavedajoč se krivde, beden

a hangdog look hinavski pogled

iēiūnus (pri Pl. večinoma iāiūnus) 3, adv. -ē (prim. lat. iēiēntāre, iēntāre, iāntāre, iēntāculum, iāntāculum)

I.

1. tešč, trezen, s praznim želodcem: biduum ita ieiunus fui, ut ne aquam quidem gustarim Ci. ep., ieiuna fessaque corpora torpebant L., ōs Plin., saliva Plin., slina na tešče; pesn. enalaga: lupus … , ieiunis dentibus acer H., Cerberus … ieiuno terreat ossa sono Pr.

2. meton.
a) lačen: canes Ci., misera ac ieiuna plebecula Ci. ep., Fames O.
b) žejen: sic expletur ieiuna cupido Lucr. žeja, vilem ieiunae saepe negavit aquam Pr. —

II. metaf.

1. prazen, brez česa: corpora … suco ieiuna feruntur Lucr., ieiun. intestinum Cels. lačno črevo.

2. pust, nerodoviten, neploden: ager Ci., ieiuna glarea ruris V., omnis humus inferiorem partem ieiuniorem habet Col., quid ieiunius (sc. hoc saxo)? Sen. ph.

3. prikrajšan za kaj, lačen česa, hrepeneč po čem: ieiunae huius orationis aures Ci. neseznanjena —, nezadovoljena s … , imperii divitiarumque avidi ieiunique Iust.

4. malo česa: ieiūnā sanie infuscatur arena V.

5.
a) malo pomemben, malenkosten, neznaten, (u)boren, beden, klavrn, maloumen: calumnia Ci., si non ieiunum hoc nescio quid, quod ego gessi, … videbitur Ci. ep., illud vero pusilli animi et ipsā malevolentiā ieiuni atque inanis Ci. ep., nihil in me non modo perfidiosum … et fallax in amicitia, sed ne humile quidem aut ieiunum debes agnoscere Ci. ep., ieiuna ars Q.
b) kot ret. t. t. trezen = suh, suhoparen, jalov, brez jedra, dolgočasen, pust: oratio, concertatio verborum, res Ci., cognitio Ci. nekoristno, brez koristi, si quis erit, qui … aut Antonium ieiuniorem aut Crassum pleniorem fuisse putet Ci., ieiuna eloquentia Q., ieiune et exiliter disputavisse Ci., haec dicuntur fortasse ieiunius Ci., ieiune et infirme dicere Plin. iun., ieiune laudare Gell.

ignōbile agg. prostaški, beden, nizkoten