Franja

nectar -aris, n (gr. νέκταρ)

1. nektar, božanska pijača: non enim ambrosiā deos aut nectare … laetari arbitror Ci., ac poëtae quidem nectar ambrosiam epulas comparant Ci., nectaris ambrosii sacrum potare Lyaeum Prud.

2. božanski balzam, božansko mazilo: nectare odorato sparsit corpusque locumque O., protinus imbutum caelesti nectare corpus delicuit O.

3. metaf. „nektar“ = slast, naslada, prijetnost, sladica, sladčica, npr. slastno vino: in umbra vina novum fundam calathis Ariusia nectar V., ter liquido ardentem perfudit nectare Vestam V. je izlil čisto slastno vino na goreče ognjišče, flumina nectaris ibant O., quid nunc … dicam … madidas Baccheo nectare rupes Stat.; med, sladek sok: cum liquentia mella stipant et dulci distendunt nectare cellas V.; mleko: oves … pleno quae fertis in ubere nectar O., Picentina Ceres niveo sic nectare crescit, ut … Mart.; blag vonj: nardi florem, nectar, qui naribus halat Lucr., non illas rosas … madidas divini roris et nectaris … video Ap.; sladkost, sladkoba ustnic: oscula, quae Venus quinta parte sui nectaris imbuit H.; ljubka pesem: corvos poetas et poetridas picas cantare credas Pegaseium nectar (po nekaterih izdajah melos) Pers.

Perubalsam, der, perujski balzam

schmeicheln laskati (komu); der Figur, dem Gesicht: dobro pristajati; dem Selbstgefühl: biti balzam za; sich schmeicheln hvaliti se

tolù m bot. tolujski balzam (Toluifera balsamum)

Tolubalsam, der, Chemie tolu balzam

bàlsam m gl. balzam

Hebraeī -ōrum, m (Ἑβραῖοι) Hebréjci, Judje, židi: Tert., Lact. Od tod adj. Hebraeus 3 (gr. Ἑβραῖος) hebrejski, judovski, židovski: terra T., liquores Stat., hebrejski balzam, litterae Aug.

kanadsk|i (-a, -o) kanadisch; Kanada- (balzam der Kanadabalsam)
kanadski Francoz der Frankokanadier

kanádski canadien, du Canada

kanadski balzam baume moški spol du (ali de) Canada

kanádski (-a -o) adj. geogr. canadese, del Canadà:
kanadska jezera i laghi del Canadà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. kanadska jelka abete del Canadà (Abies balsamina)
kanadski balzam balsamo del Canadà
zool. kanadski bober castoro (Castor canadensis)
bot. kanadski topol pioppo canadese (Populus canadensis)

Palaestīna -ae, f: Plin. in Palaestīnē -ēs, f: Plin., Mel. (Παλαιστίνη) Palestína, domovina Izraelcev. Od tod adj. Palaestīnus 3 palestínski, v Palestíni, iz Palestíne: aqua O. (o Evfratu), Syrus O., Tib., liquores Stat. balzam, gens Sil.; preb. subst. Palaestīnī -ōrum, m (Παλαιστινοί) Palestín(c)i: T., O., Hier., v širšem pomenu = Sír(ij)ci: O.

peruánski | perújski (-a -o) adj. geogr. del Perù, peruviano:
perujska nahajališča solitra i giacimenti peruviani di salnitro
bot. perujski balzamovec balsamo del Perù (Mynoxilon pereira)
farm. perujski balzam balsamo del Perù

perujsk|i (-a, -o) peruanisch, Peru- (balzam der Perubalsam)

perújski péruvien, du Pérou

perujski balzam baume moški spol du Pérou

planínski de montagne, alpestre, alpin

planinski balzam (sleč) rose ženski spol des Alpes, rhododendron moški spol
planinska bolezen mal moški spol des montagnes
planinsko društvo club moški spol alpin
planinski izlet excursion ženski spol en montagnes
planinska koča chalet moški spol, refuge moški spol (ali abri moški spol) alpin
planinski orel grand aigle moški spol
planinski pašnik prairie ženski spol (ali pâturage) alpestre, alpe ženski spol, alpage moški spol
planinski svet monde moški spol (ali pays moški spol) alpestre

rōs¹, rōris, m (indoev. baza *eres- teči (o tekočinah); prim. skr. árṣati (on) teče, rásaḥ sok, tekočina, rasā́ vlaga, mokrota, moča (morda gr. ἄψορρος nazaj tekoč, ἔρση rosa), lit. rasà, sl. rosa, lat. errō) rosa: O., Lucr., Col., Amm. idr., ros nocturnus C., ros cadit Plin., ros in tenera herba V.; pl. = rosne kaplje, rosa: Col., Plin., Sen. ph., Q., Lact. idr., gelidos rores Aurora remittit Ci. poet.

2. metaf.
a) vse, kar kaplja, mokrina, mokrota, moča, vlaga, tekočina, kaplja: Stat., Plin., Arn. idr., ros liquidus O. vrelčnica, voda iz vrelca (studenca), ros lympharum Lucr. ali liquoris Lucr. voda = spargens rore levi V., ros Lethaeus V. Letina voda, voda reke Leto (Leta), ros salis Lucr. = ros amarus V. ali stillans V. morska voda, ros Ionius Pr. = Jonsko morje, ros vivus O. tekoča voda, rores pluvii H. deževni oblaki, dež, ros vitalis Ci. poet. mleko iz seskov, e capillis ros cadit O. znoj, ros lacrimarum O. = stillabit (sc. ex oculis) rorem H. solze, spargit ungula rores sanguineos V. krvave kaplje, kri, ros Arabus O. ali Syrius Tib. balzam, mazilo iz mire.
b) bot. rōs marīnus ali kot ena beseda rōsmarīnus Col. idr.; tudi marīnus rōs Col., H. ali (pesn.) rōs maris O. in samo rōs V. (Georgica 2, 213), Plin. rastl. rožmarin (Rosmarinus officinalis Linn.); toda rōs marīnus Plin. je tudi neka druga rastl. (menda Cachrys libanotis Linn.).

unction [ʌ́ŋkšən] samostalnik
mazanje, drgnjenje, masiranje
medicina mazilo
religija maziljenje

extreme unction religija sveto poslednje olje; figurativno pomirjenje, olajšanje, tolažba, balzam; pretirana čustvenost, nepristen patos, sentimentalnost
a story told with unction s patosom, pretirano čustveno pripovedovana zgodba

μύρον, τό [Et. poleg σμύρον, srvn. smer = nem. Schmer] dišeče olje, dišava, mazilo, balzam.

σμύρνα, ion. σμύρνη, ἡ mirta (drevo, ki raste v južni Evropi), mira, balzam (posušena smola grma, ki raste po južni Arabiji).