Franja

scolax -acis, m voščena bakla (plamenica): ISID.

smolènica ž smolenica, bakla

Standrohr, das, Baukunst, Architektur pokončna cev; Technik Erdölbohrung: uvodna cev; bakla

taeda -ae, f (beseda je izpos., nastala iz acc. gr. subst. δᾴς, δᾳδός bakla; v lat. je prišla po etr. posredovanju)

1. bor, boróvec, pesn. tudi smreka, v pl. boróvje, smrečje, smrékovec, smrékovje: Plin., ceu flamma per taedas (sc. furit) H.

2. meton.
a) borovína, smolovína, borov les: completae onerariae naves taedā et pice et stuppa C., taedas et fragmina poni imperat O., ure taedamque herbasque Sabinas O., montes taedā flammante tacti flagrant Plin., sarmenta aut taedae schidiae comburantur Vitr.
b) borova (smrekova) deska (za ladjo ali ladijsko dno): si sit taeda latissima Iuv.
c) borova trska (treska), smolnata trska (treska), bakla, smoleníca, plamenica, starejše zublja: Corn., Lact. idr., taedae astula Plin., pinea O., agitari Furiarum taedis ardentibus Ci., (sc. Ceres) dicitur inflammasse taedas (sc. Aetnae) ignibus Ci., accensis currere taedis Pr.; occ. α) ženitna (svatovska, poročna, ženitovanjska) plamenica (bakla): concutit taedas geminus Cupido Sen. tr., taedas exosa iugales O.; samo taeda: Pr.; od tod meton. ženitovanje, svatba, poroka, zakon: copulari taedis Sen. tr., iungere taedas Stat. skleniti zakon, sacrae conubia fallere taedae Mart. prelomiti zakon, per taedas sororum oravit O., dignari aliquam taedā O., coniugium pactaeque exspectat tempora taedae O., pertaesum thalami taedaque V., foedera taedae Lucan.; tudi ljubica, ljubezen, draga: me non aliae poterunt corrumpere taedae (po novejših izdajah ullae … de te) Pr. β) kot mučilo, ožgana borovina, ki so jo dajali obsojencem okoli telesa: Iuv., robur, pix, lammina, taedae Lucr.
d) košček slanine za obredne namene: quid taeda? quid naeniae? Arn.

taper [téipə]

1. samostalnik
(tanka) voščena sveča; voščenica
poetično luč, bakla; stožčast predmet; stanjšanje, oženje
figurativno počasno popuščanje, upadanje

2. pridevnik
zašiljen, priostren; koničast
pogovorno popuščajoč. pojemajoč

3. prehodni glagol & neprehodni glagol
biti priostren; tanjšati (se), šiliti (se), konča(va)ti (se) v konico
figurativno popuščati, pojemati

to taper off pogovorno (počasi) ponehavati, polagoma se izgubljati

tea ženski spol smolnica, bakla, plamenica

tēda f knjižno plamenica, bakla:
teda nuziale svatba

torch¹ [tɔ:č] samostalnik
(smolnata) bakla, plamenica
figurativno luč, plamen, svetloba
kemija, tehnično gorilnik

torch of Hymen ljubezenska strast
torch lamp tehnično spajkalka, spajkalnik
torch race tek (štafeta) z baklo v stari Grčiji
torch singer ameriško pevec, pevka sentimentalnih popevk
torch song ameriško sentimentalna ljubezenska pesem
torch welding plinsko varjenje
electric torch električna žepna svetilka
to hand on the torch figurativno naprej, drugim poda(ja)ti znanje ita.

torche [tɔrš] féminin bakla; plamenica; figuré žepna svetilka; svitek; šop slame

torches pluriel d'une retraite aux flambeaux bakle v bakladi
torche électrique električna žepna svetilka
être transfôrmé en torche vivante spremeniti se v živo baklo, živ zgoreti

tōrcia f (pl. -ce)

1. bakla:
torcia elettrica okrogla baterijska svetilka
torcia a vento laterna

2. procesijska sveča

3. foto fleš, bliskovna luč

tórţă -e f bakla

trabs -is, f

1. bruno, brvno, greda, tram, hlod, prečnik, stropník (strópnik), lega, poseb. strešni povéznik, véznik, strešna greda, starejše spodnji sočník (tignum je vsaka stvar, ki jo je mogoče tesati): Plin., Gell. idr., transtra facta ex pedalibus in latitudinem C., tigna trabesque Lucr., trabes ex tribus tignis compactae Vitr.

2. metaf.
a) pesn. deblo, drevo: Varr. ap. Non., Pr., Sen. tr., Stat., Val. Fl. idr., silva frequens trabibus O., lucus … trabibus obscurus acernis V., trabes fraxineae V., poterat curvare trabes O.
b) bruno, hlod, neki ognjeni zračni pojav: Plin., Sen. ph.

3. meton. vse, kar je narejeno oz. zgrajeno iz gred (brun, hlodov)
a) ladja, brod, splav: sacra O. ali Thessalica Sen. tr. (= Argo), mare turbari trabibus V., trabe Cypriā nauta secat mare H.
b) batina, gorjača, kij, krepêlo, krepêlec, krepêlce, palica, cép, cépec: Stat.
c) plamenica, bakla: Sen. tr.
d) kopje: Stat.
e) oven, stenolom, metalnica, balista (balista): Val. Fl.
f) gredje, streha, hiša, krov: te ponet marmoream sub trabe citreā H., vetabo sub isdem sit trabibus H., trabes Hymettiae H.
g) miza: trabes Libycae Mart.
h) (v obscenem pomenu) bruno, krepelo = moško spolovilo, penis: o Memmi bene me ac diu supinum tota ista trabe lentus irrumasti Cat. (28, 10). — Soobl. trabes -is, f: Enn. fr., Ci. (Top. 61), Plin., Veg., Tert.; zapis traps: Varr. ap. Non., Cass.

zȕblja ž bakla, plamenica

žêg m dial.
1. kresilna goba: izvadi žeg i ukresa vatre
2. bakla, plamenica: žeg upaljen na čunu kad se noću ide u lov na ribu

светоч m (zast.) bakla; (pren.) veliki učenjak, veliki pesnik

смолоски́п -а ч., bákla -e ž.

факел m bakla;
факельное шествие baklada

фа́кел -а ч., bákla -e ž.

Abgasfackel, die, bakla za sežig plina

blandón moški spol velika debela voščena sveča; voščena bakla; velik svečnik