Franja

Zadetki iskanja

  • aile [ɛl] féminin krilo (tudi militaire, aéronautique, sport, architecture), perut, perutnica; automobilisme blatnik; figuré okrilje, varstvo; technique flanša

    d'un coup d'aile (aéronautique) brez pristanka, brez ustavljanja
    à tir d'aile(s) kot veter hitro
    sous l'aile de quelqu'un pod okriljem kake osebe
    ailes du moulin à vent krila mlina na veter
    ailes du nez krila nosnic, zunanji spodnji del nosu
    ailes de l'imagination peruti (krila, polet) domišljije
    avoir des ailes zelo hitro teči
    avoir du plomb dans les ailes (figuré) biti težko prizadet, biti brez poleta
    baisser ses ailes povesiti peruti, figuré izgubiti pogum
    battre de l'aile (familier) biti v finančnih težavah, izgubiti na moči
    battre des ailes udarjati, plahutati, kriliti s perutmi
    ne battre que d'une aile (figuré) biti na koncu, pri kraju svojih moči
    se brûler les ailes (figuré) osmoditi si prste
    déployer ses ailes razviti svoja krila
    donner des ailes à quelqu'un (figuré) dati komu krila (da hitro teče, zbeži)
    emboutir son aile droite avant (automobilisme) utreti svoj sprednji desni blatnik
    rogner les ailes à quelqu'un (figuré) komu krila pristriči
    voler de ses propres ailes (figuré) stati na lastnih nogah, biti samostojen, ne biti navezan na tujo pomoč
  • aller*1 [ale] verbe intransitif

    1. iti, hoditi; peljati se; potovati; teči; rasti (drevo)

    aller et venir hoditi sem in tja
    s'en aller oditi, odhajati; odleteti, odpotovati; uhajati (voda), figuré umreti

    2. (način):

    aller à pied iti peš
    aller à cheval jezditi
    aller à, en bicyclette, à, en vélo peljati se s kolesom
    aller en auto, en voiture peljati se, iti z avtom
    aller en bateau, en train, en avion iti z ladjo, z vlakom, z letalom
    aller par le train à trois heures iti z vlakom ob treh
    aller nu pieds iti bos
    aller au pas iti v koraku
    aller son petit train počasi se pomikati naprej
    aller à la file iti v vrsti eden za drugim
    aller de front vštric iti
    aller de compagnie skupaj iti
    il ira loin on bo daleč prišel, figuré veliko bo dosegel v življenju
    vous allez trop loin predaleč greste

    3. (smer):

    aller à ta baignade iti na kopanje (v reki)
    aller à bord iti na ladjo; vkrcati se
    aller à Paris, en France iti v Pariz, v Francijo
    aller à la campagne, chez le coiffeur iti na deželo, k frizerju
    aller vers la gauche, la droite iti na levo, na desno
    aller à la guerre iti na vojno
    aller de place en place iti od kraja do kraja
    aller par monts et par vaux iti čez hribe in doline
    aller en avant naprej iti
    allez devant, je vous rejoindrai pojdite naprej, pridem za vami
    aller au devant des désirs de quelqu'un že vnaprej komu želje izpolniti
    aller à la rencontre de quelqu'un iti komu naproti
    aller à l'eau iti po vodi
    aller le long de la rivière iti ob reki, vzdolž reke
    aller dehors iti ven
    aller en justice iti pred sodišče
    aller son chemin iti svojo pot, figuré brigati se za svoje zadeve
    aller jusqu'au bout do kraja iti, vzdržati
    aller chercher quelque chose iti iskat, iti po kaj
    aller trouver poiskati
    aller voir obiskati, iti na obisk k
    aller sur ses 50 ans bližati se svojim petdesetim letom
    aller à sa perte pogubiti se, uničiti se, ugonobiti, iti v svojo pogubo
    aller de mal en pis vse bolj se slabšati

    4. (dejanje):

    aller à la chasse, à son travail, au marché iti na lov, na delo, na trg
    aller aux informations, aux nouvelles iti po informacije; po novice
    aller au feu prenesti visoko temperaturo
    aller à la lessive ne izgubiti barve s pranjem, biti pralen
    aller à l'échec doživeti neuspeh
    nos espoirs sont allés en fumée naši upi so se razblinili v nič
    aller au succès biti uspešen, imeti uspeh
    aller aux nues (théâtre) doživeti velikanski uspeh
    aller de pair skupaj spadati
    aller au plus pressé najnujnejše narediti
    aller droit au fait takoj k stvari iti, priti
    aller aux urnes iti na volitve, voliti
    aller aux voix iti h glasovanju, začeti glasovati

    5. (pomožen glagol):
    (bližnja prihodnost)

    je vais partir kmalu, takoj odidem, odpotujem
    le spectacle va commencer predstava se bo takoj začela
    nous allions sortir quand ... ravno smo hoteli iti ven, ko ...
    on ne va pas dire que ... ne bomo pa rekli, da ...
    allons, amis, courage! le pogumno, prijatelji!
    son mal va en empirant njegova bolezen se bolj in bolj slabša
    le bruit allait croissant hrup je postajal vse hujši

    6. (izrazi):

    les affaires vont bien posli gredo dobro
    l'eau va à la rivière voda teče v reko
    vous y allez fort! pretiravate!
    mon pouls va bien moj pulz je v redu
    cette robe te va bien ta obleka ti lepo pristaja
    ces gants vont bien avec ton manteau te rokavice gredo lepo skupaj s tvojim plaščem
    la route va tout droit à ... cesta vodi naravnost v ...
    il va droit devant lui on gre svojo pot, ne pusti se motiti
    laisser aller ses affaires zanemarjati svoje posle
    se laisser aller biti brez volje, ne se obvladati, zapustiti se, zanemarjati se (v obleki)
    se laisser aller à la joie prepustiti se veselju
    il se laissa aller à m'adresser quelques critiques ni si mogel kaj, da me ne bi malo pokritiziral
    il n'y va pas par quatre chemins on brezobzirno pove svoje mnenje
    il va vite en besogne delo mu gre hitro od rok
    il ne lui va pas à la cheville (figuré) ne pride mu do kolen, ne more se meriti z njim
    cela lui va comme un gant to je kot ulito na njem
    ainsi va le monde tako je na svetu
    il en va de cette affaire comme de l'autre s to zadevo je tako kot z ono drugo
    il en va ainsi lorsqu'on ... tako je, če ...
    il n'en ira pas ainsi tako ne bo šlo
    il s'entend à faire aller son monde (familier) on zna svoje ljudi priganjati k delu, ne pusti jim, da pridejo do sape
    il y va de votre vie gre za vaše življenje
    cela va de soi, cela va sans dire, ça va tout seul to se samo ob sebi razume
    il n'en va pas de même pour moi stvar ni ista, enaka z menoj
    (počutje)

    comment allez-vous? (familier) comment ça va? kako vam gre? kako se počutite?
    ça va bien, mal dobro, slabo (mi) gre, se počutim
    ça va to gre, to zadostuje
    ça me va to mi ustreza, mi je prav, mi konvenira
    je vais mieux bolje mi je
    (velelnik)

    allons! no, no! poslušajte naprej!
    allons donc! bežite no! nemogoče! kaj takega!
    allons, dépêchez-vous! pohitite no!
    allez-y doucement! (le) počasi!
    allez toujours! le, kar naprej!
    on y va! takoj! že grem! že prihajam!
    je te connais bien, va! beži no, saj te dobro poznam!
    va! (je) že dobro! zaradi mene!
    va pour ... naj bo ...
    va pour l'Italie, puisque tu le désires, passons-y les vacances! naj bo Italija, ker že hočeš, pa pojdimo tja na počitnice!
    vas-y! daj! pogum!
    va-t'en! proč s teboj! poberi se!
    va-t'en au diable! pojdi k vragu!
    allez vous promener! pustite me pri miru! dajte mi mir!
    s'en aller au marché, à la pêche oditi na trg, na ribolov
    va-t'en voir un peu ce que fait Paul pojdi no gledat, kaj počenja Pavel
    le bouton s'en va gumb se komaj še drži
    je m'en vais tout vous dire takoj vam bom vse povedal
    je m'en suis allé, (familier) je me suis en allé odšel sem
    le projet s'en est allé en fumée načrt je šel po vodi
  • arranger [arɑ̃že] verbe transitif urediti, uravnati, razporediti, razvrstiti; pripraviti, prirediti; organizirati; popraviti; predelati (tekst); poravnati (spor); zadovoljiti; populaire okrasti

    s'arranger popraviti si, urediti si (obleko, pričesko); znajti se, dobro si napraviti, najti sredstva in pota (pour za); urediti se; juridique poravnati se, napraviti poravnavo, pogoditi se (z upniki); sporazumeti se, domeniti se; zadovoljiti se, biti zadovoljen (de z)
    arranger une affaire urediti zadevo
    arranger un pique-nique, un voyage organizirati, prirediti piknik, potovanje
    il est difficile d'arranger tout le monde težko je zadovoljiti vse ljudi
    cela m'arrange tout à fait to mi čisto ustreza, tako mi je čisto prav
    arranger quelqu'un de la belle manière (familier) koga pošteno zdelati
    cela s'arrange très bien to je kar dobro (urejeno), to kar ustreza
    cela s'arrangera to se bo (že) uredilo, bo že boljše
    ça m'arrangerait to bi mi ustrezalo, konveniralo
    faire arranger sa montre dati si popraviti uro
    avec lui, je m'arrangerai toujours z njim se bom vedno razumel
    les choses ont l'air de s'arranger položaj je videti boljši
    le temps s'arrange vreme se boljša
    tout s'arrange! vse se uredi!
    arrangez-vous pour avoir fini avant trois heures napravite tako, da boste končali pred tretjo uro
    ne t'inquiète pas, je m'en arrangerai ne delaj si skrbi, bom že kako naredil, da bo prav
    il s'est fait arranger (familier) pustil se je ogoljufati (prelisičiti, pretentati)
  • bedénji de veille

    bedenji dan le jour avant une fête
  • bœuf, pluriel bœufs [bœf, bö] masculin vol; govedo; govedina, goveje meso; figuré, familier silak, močan človek; adjectif, populaire silen, velik in presenetljiv

    du bœuf goveje meso, govedina
    filet masculin, langue féminin de bœuf goveji filé, jezik
    sauté masculin de bœuf goveji ragu
    bœuf de boucherie, de labour pitani vol za zakol, vprežni vol
    bœuf bouilli kuhana govedina
    bœuf (à la) mode s korenjem itd garnirana goveja dušena pečenka
    bœuf rôti goveja pečenka, pražena govedina
    bœuf sauvage bizon
    succès masculin bœuf (populaire) velikanski uspeh
    avoir un bœuf sur la langue (morati) molčati (potem ko so nas podkupili z denarjem)
    mettre des bœufs à l'engrais pitati vole
    parquer des bœufs à l'étable namestiti vole v hlev
    être fort comme un bœuf biti močan ko vol
    mettre la charrue avant, devant les bœufs začeti tam, kjer bi morali nehati
    souffler comme un bœuf biti čisto ob sapo
    travailler comme un bœuf delati ko konj
  • centre [sɑ̃tr] masculin središče, osredje, center; politique centrum, sredina; žarišče; institut, zavod; sport center

    centre d'accueil sprejemni center
    centre des affaires poslovno središče
    centre anticancéreux onkološki institut
    centre d'apprentissage izobraževalni center
    centre d'approvisionnement oskrbovalni center
    centre civique (mestni) upravni center
    centre d'enseignement ménager gospodinjska šola
    centre d'études študijski, raziskovalni center
    centre de gravité težišče
    centre industriel, commercial industrijsko, trgovsko središče
    centre d'information informacijski center
    centre d'intérêt središče zanimanja
    centre de post-cure okrevališče
    centre de ramassage nabiralnica, zbiralni center
    centre de recherches raziskovalni center
    centre de rotation vrtišče
    centre urbain mestna telefonska centrala
    centre de vacances počitniški dom
    avant centre (sport) srednji napadalec
    grands centres velika mesta, velemesta
    idée féminin centre glavna ideja
    au centre de, en plein centre de sredi, v središču
    être dans son centre biti v svojem elementu
    faire un centre (sport) dati center, centrirati
  • charrue [šarü] féminin plug; poétique poljedelstvo

    charrue automobile, vigneronne motorni, vinogradniški plug
    mettre la charrue devant, avant les bœufs lotiti se stvari, začeti stvar tam, kjer bi morali nehati
    tirer la charrue (figuré) garati, težko delati
  • chiche [šiš] adjectif skop(uški), figuré umazan; boren; reven; familier sposoben (de za); (= pois masculin chiche) masculin čičerka, sivi grah

    chiche! stavim! sprejmem stavo!
    chiche que j'arrive avant lui! stavim, da pridem pred njim!
    Tu n'oserais jamais! - chiche! Ti si ne bi nikoli upal! - Da stavimo!
    chiche de compliments skop s pokloni
    réception féminin chiche reven sprejem
    je suis chiche de faire ce travail en une heure morem, upam si napraviti to delo v eni uri
  • chômer [šome] verbe intransitif počivati, praznovati, ne delati; biti brez dela, biti brezposeln; technique mirovati; biti mrtev kapital (o denarju); verbe transitif praznovati (praznik, svetnika)

    on chôme delo počiva
    l'industrie textile chôme tekstilna industrija ne dela
    chômer entre deux jours fériés ne delati na dan med dvema praznikoma
    chômer pendant la morte saison biti brez dela v mrtvi sezoni
    ne pas chômer (familier) garati, trdo delati, ne križem rok držati
    un saint qu'on ne chôme plus (figuré) padla zvezda, padla veličina
    il ne faut point chômer les fêtes avant qu'elles soient venues ne hvali dneva pred nočjo
  • chose [šoz] féminin

    1. stvar, predmet, reč; zadeva; dejstvo; stvarni, dejanski položaj; dogodek, okolnost; okoliščina; lastnina, posest; familier oné, onegá

    2.

    un peu chose, tout chose večali manj zmeden, zbegan, v zadregi, perpleksen, imajoč komičen občutek
    autre chose nekaj drugega
    avant toute chose predvsem, zlasti
    de deux choses l'une ena od dveh stvari ali dveh možnosti
    bien des choses mnogo pozdravov (na koncu pisma)
    chaque chose en son temps vse ob svojem času
    par la force des choses neizogibno, nujno, po sili razmer
    maintes choses marsikaj
    la même chose ista stvar, isto
    pas grand-chose, peu de chose ne mnogo, malo; nič posebnega
    quelque chose nekaj
    quelque chose comme približno, okoli
    quelque chose que kar koli
    choses communes skupno imetje
    chose infaisable nemogoča stvar
    chose jugée dokončno sojena stvar, sodnikova odločitev
    chose sans maître stvar brez gospodarja, brez lastnika
    choses mobilières, immobilières premičnine, nepremičnine
    les choses les plus nécessaires najpotrebnejše
    de prix dragocenost
    chose publique javna, splošna blaginja; država, državne stvari
    état masculin des choses dejansko, stvarno stanje
    leçon féminin de choses nazorni pouk
    M. Chose gospod Ta in ta
    un pas grand chose (familier) ne preveč inteligenten človek
    acquérir l'autorité de la chose jugée dobiti pravnomočje
    aller au fond des choses iti stvarem do dna
    appeler les choses par leur nom imenovati stvari z njihovimi imeni, reči bobu bob
    avoir quelque chose avec quelqu'un jeziti se na koga
    se croire quelque chose imeti se za pomembnega
    dire le mot et la chose odkrito povedati
    dites-lui bien des choses de ma part lepo ga pozdravite v mojem imenu
    être de quelque chose à quelqu'un biti, pomeniti komu kaj
    être pour quelque chose dans biti udeležen, svoje prste pri čem imeti
    être dans l'ordre des choses biti čisto v smislu naravnih zakonov
    être tout chose ne se dobro počutiti, imeti komičen občutek, biti nem (od zmedenosti, osuplosti itd.)
    c'est chose faite stvar je opravljena
    voilà où en sont les choses tako stoje stvari
    les choses n'iront pas loin to ne bo dolgo trajalo
    ne pas faire les choses à moitié ne biti polovičarski
    faire bien les choses ne skopariti pri povabljenih gostih
    faire sa chose de quelqu'un popolnoma si koga podrediti
    parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
    prendre quelque chose (familier) dobiti jih (batine)
    regarder les choses en face stvarem v obraz gledati
    il y a quelque chose comme une semaine tega je kak teden dni
  • concurrent, e [-rɑ̃, t] adjectif konkurenčen; vieilli sovpaden; ki stremi za istim ciljem kot drugi; masculin konkurent; tekmec; kandidat; soprosilec

    (jours masculin pluriel) concurrents masculin pluriel dnevi, ki so dodani 52 tednom v letu
    forces féminin pluriel concurrentes sile, ki streme za istim ciljem
    maison féminin concurrente konkurenčna tvrdka
    concurrent sérieux, négligeable resen, nepomemben konkurent, tekmec
    deux concurrents ont abandonné avant la fin de l'épreuve dva tekmovalca sta odstopila pred koncem tekme
    éliminer, vaincre un concurrent izločiti, premagati tekmeca, konkurenta
  • décaler [dekale] verbe transitif odstraniti zagozde, kline; malo premakniti

    décaler quelque chose en avant, en arrière premakniti malo naprej, nazaj
    décaler un horaire premakniti vozni red, urnik
    décaler d'une heure tous les trains premakniti vse vlake za eno uro
  • dél partie ženski spol , part ženski spol , portion ženski spol ; (knjige) volume moški spol , tome moški spol

    večji del pour la plus grande partie, pour la plupart
    dolžni del (pravno) réserve (légale, héréditaire)
    mestni del quartier moški spol (d'une ville)
    rezervni, nadomestni del pièce ženski spol de rechange
    spodnji del partie ženski spol inférieure, bas moški spol, dessous moški spol
    sprednji del partie ženski spol antérieure (avant), devant moški spol
    strojni deli organes moški spol množine (pièces ženski spol množine) d'une machine
    del sveta partie du monde, continent moški spol
  • dès [dɛ] préposition od ... naprej, od; že

    dès hier od včeraj
    dès la porte že pri vratih
    dès avant že prej
    dès maintenant, dès à présent odslej, že sedaj
    dès lors odtlej, od tistega časa, takoj (nato), zaradi tega, zato, torej
    dès l'abord že od (vsega) početka, takoj
    dès que brž ko, kakor hitro; ker (pač)
    dès lors que v trenutku, ko; ker
    je viendrai te voir dès ton retour takoj ko se vrneš, te obiščem
  • diversion [-vɛrsjɔ̃] féminin odvrnitev (pozornosti); razvedrilna sprememba; militaire navidezen napad

    faire diversion à odvrniti od
    opérer une diversion avant d'attaquer izvesti navidezen napad pred (pravim) napadom
    cette promenade vous fera une diversion parmi vos occupations ta sprehod vam bo razvedrilna sprememba v vašem delu
  • doper [dɔpe] verbe transitif dati poživilo (quelqu'un, un animal komu, živali) pred športno tekmo, pred izpitom itd.

    se doper avant un examen, une course vzeti poživilo pred izpitom, tekom
  • dospélost (ekonomija, finance) échéance ženski spol , terme moški spol , exigibilité ženski spol ; perfection ženski spol

    ob dospelosti à l'échéance, à l'expiration, à terme échu
    pred dospelostjo avant le terme (ali l'échéance), par anticipation
  • droit [drwa] masculin pravo; pravica, upravičenost; pristojbina, dajatev, (indirekten) davek, carina

    à bon droit po pravici, upravičeno
    à qui de droit upravičencu; pristojnemu
    à tort ou à droit prav, ali ne prav, tako ali tako
    à tort et à droit na vsak način, vseeno kako
    de (plein) droit s polno pravico
    de quel droit s kakšno pravico
    en droit po pravu, pravno
    par droit et raison z vso pravico
    par voie de droit po pravni poti
    tous droits réservés vse pravice pridržane
    droits acquis pridobljene pravice
    droit administratif upravno pravo
    droit d'aînesse, de primogéniture pravica prvorojenstva
    droit d'asile pravica do azila
    droits pluriel d'auteur vsota, ki jo založnik plača avtorju knjige; avtorski honorar
    droit cambial menično pravo
    droit canon(ique) kánonsko pravo
    droit de cité domovinska pravica
    droit civil civilno pravo
    des droits civiques državljanske pravice
    droit commercial trgovinsko pravo
    droit commun obče pravo
    droit constitutionnel, public ustavno, javno pravo
    droit coutumier običajno pravo
    droit criminel, pénal kazensko pravo
    droit domestique, de famille družinsko pravo
    droit d'édition založniško pravo
    droit électoral volilna pravica
    droit d'enregistrement vpisnina
    droit d'entrée; droit de sortie vstopnina, vstopna, uvozna carina; izvozna carina
    droit féodal fevdalno pravo
    droit financier finančno pravo
    droit fiscal davčno pravo, davčni zakoni
    droit foncier zemljiško pravo
    droit du plus fort pravica močnejšega, pravica pesti
    droit de gage zastavno pravo
    droit des gens, international (public) mednarodno pravo
    droit de grâce pravica do pomilostitve
    droit de greffe (juridique) pisarniška pristojbina
    droit de grève pravica do stavke
    droit de la guerre vojno pravo
    droits pluriel de l'homme človekove pravice
    droits pluriel d'inscription vpisnina
    droit de l'instance pravdne pristojbine
    droit maritime pomorsko pravo
    droit minoritaire manjšinjsko pravo
    droit de naturalité pravica do naturalizacije
    droit notariat notarske pristojbine
    droit d'octroi mitnina
    droit ouvrier delovno pravo
    droit de plainte pravica do pritožbe
    droits pluriel de port pristaniške pristojbine
    droit de préavis pravica do odpovedi
    droit privé zasebno pravo
    droit protecteur zaščitna carina
    droit public javno pravo
    droit de recours pravica do priziva, do pritožbe
    droit de reproduction pravica do ponatisa
    droit romain rimsko pravo
    droit successif successoral, de succession nasledstveno pravo
    droits pluriel successifs podedovane pravice
    droit de timbre kolekovina
    droit de trouvaille pravica do najdenine, najdenina
    droits pluriel universitaires študijske pristojbine
    droit de veto pravica veta
    droit de vote glasovalna, volilna pravica
    ayant droit masculin upravičenec
    avant faire droit pred definitivno sodbo
    docteur masculin, étudiant masculin en droit doktor, študent prava
    faculté féminin de droit pravna fakulteta
    professeur masculin de droit profesor prava
    aller sur les droits de quelqu'un poseči v pravice kake osebe
    avoir droit à quelque chose imeti pravico do česa
    avoir le droit de biti upravičen za kaj, imeti pravico do
    avoir des droits sur quelque chose zahtevati, lastiti si kaj
    conférer le droit à quelqu'un da(ja)ti komu pravico
    être dans son droit imeti pravico, imeti prav
    être en droit de biti upravičen do, za
    être fondé en droit biti pravnoveljaven
    faire son droit študirati pravo
    faire valoir ses droits sur quelque chose uveljaviti svoje pravice do
    faire droit à une demande ugoditi prošnji
    priver quelqu'un de ses droits odvzeti komu njegove pravice
    revendiquer son droit zahtevati svojo pravico
    user d'un droit uporabiti pravico
    c'est le droit du jeu to je (tukaj) v navadi, običaj
    cela va de droit to je čisto prav
    la force prime le droit sila je močnejša kot pravica
    où il n'y a pas de quoi, le roi perd son droit kjer ničesar ni, pride še cesar ob svojo pravico
  • échauffer [ešofe] verbe transitif razgreti, segreti; figuré razvneti, razburiti; médecine zapreti

    s'échauffer razgreti se, segreti se, figuré razburiti se, razvneti se, razjeziti se
    esprits masculin pluriel échauffés razvneti duhovi
    imagination féminin échauffée razgreta, bujna domišljija
    le sportif s'échauffe avant la compétition športnik se ogreva pred tekmo(vanjem)
    échauffer la bile, la tête, les oreilles à quelqu'un koga razdražiti, razjariti
  • essieu [ɛsjö] masculin os (kolesa, voza)

    essieu arrière, avant zadnja, sprednja os
    boîte féminin d'essieu ležišče osi
    camion masculin à trois essieux tovornjak na tri osi
    écartement masculin d'essieux razdalja med osmi
    rupture féminin d'essieu zlom osi
    être enlisé jusqu'aux essieux do osi obtičati v pesku