Franja

enoroč|en [ê,ô] (-na, -no) einhändig; einarmig
enoročna žaga die Einmannsäge
enoročna armatura die Einhebel-Armatur

kábelski de câble

kabelska armatura armature ženski spol d'un câble
kabelski boben tambour moški spol de câble
kabelska brzojavka câble moški spol, câblogramme moški spol

kábelski (-a -o) adj. del cavo, dei cavi:
kabelska armatura armatura del cavo
kabelska cev tubo del cavo
kabelska hišica cassetta di congiunzione dei cavi
kabelska ladja (nave) posacavi
kabelska televizija televisione via cavo
kabelska vrv fune portante
kabelske oddaje trasmissioni via cavo
kabelski bager escavatore a benna trascinata
kabelski boben bobina, tamburo per cavi
kabelski jašek cunicolo per cavi
kabelski plašč guaina, involucro del cavo
kabelski spoj presella
kabelski žerjav gru scorrevole

lĕvis² -e, adv. lĕviter (iz *legu̯h-is iz indoev. kor. *legu̯h- prim.: skr. r̥hánt- slaboten, majhen, laghúh uren, lahek, neznaten, gr. ἐ-λαχύ-ς [iz*l_eg^u̯hú-] majhen, neznaten, ἐλαφρός [iz *l_eg^u̯hrós ali morda *ln̥g^u̯hrós], sl. lahek = hr. lȁk = lit. leñgvas, lengvùs = got. leihts = stvnem. līht(i) = nem. leicht = ang. light, stvnem. lungun = nem. Lunge [ker so pljuča lažja od drugega drobovja], stvnem. gilingan = nem. gelingen)

1. lahek (naspr. gravis)
a) po teži: pondus O., occupat ille levem iuvenili corpore currum O. le malo obteženi voz, l. armatura C. lahka oborožitev, lahko orožje in (meton.) = lahko oboroženi vojaki, lahkooboroženci: Ci. = leves milites L. = leviter (levius) armati in v sg.: miles leviter armatus Cu., levis ense nudo V. lahko oborožen z golim mečem; homo levior quam pluma Pl. ali levior plumast (= plumā est) gratia Pl., graviora potesse corpora … incidere ex supero levioribus Lucr., piper levissimum Plin.; pesn. pren. z inf.: tradidit fessis leviora tolli Pergama Grais H. kot lažje breme vzdigniti = lažje porušiti.
b) v gibanju (gibčnost je namreč posledica telesne lahkosti) = gibčen, hiter, nagel, okreten, uren, brz, begoten, bežen: peltam pro parma fecit … , ut ad motus concursusque essent leviores N., Messapus cursu levis V., leves Parthi, cervi V., (apes) flumina libant summa leves V. lahko leteč, Nympharum leves chori H., domo levis exsilit H., currus, saltus, venti, pollex O., hora O. bežna, begotna, leves aquae O. tekoča voda, l. flamen Cat., equus Val. Fl., cursu levi canes elusit Ph.; z inf.: exsultare levis … Maurus Sil., instat Hiber levis et levior discurrere Maurus Sil., omnes ire leves Sil.
c) po fizični vsebini = brez jedra, jalov, neroden, pust: terra Varr., Plin. ali humus Cu., stipulae V.; pesn.: levis turba H. lahka, breztelesna = leves populi O. breztelesni rodovi = podzemeljske sence.
d) po fizičnem učinku lahek = ne težeč, lahen, rahel, šibek, slab(oten), nejak: terraque securae sit super ossa levis Tib., aura Lucr., ignis Lucr., O., strepitus, stridor O., somnus H. lahko(tno), l. malvae H. ali l. cibus Cels. laž(j)e prebavljiva, leve vinum Suet. lahko, leves tactus O., aegra corpora, quae ad tactus levissimos gemunt Sen. ph., levius casura pila sperabat C. z manjšo močjo (silo).
e) po naravni kakovosti lahek = nezdrav (naspr. salubris): terra, loca Varr.

2. metaf.
a) lahek po vrednosti, pomembnosti, moči, veljavi = neznaten, majhen, malenkosten, malovažen, nevažen, malovreden, majhne cene (vrednosti), pomanjkljiv, nepopoln, nevzdržljiv: labor Ter., Ci., causa Ci., causa levior C., levis rumor Ci. ali auditio C. nezanesljiva (nepreverjena) govorica, nepreverjen glas, negotova vest, dolor l. Ci., levior morbus esse coepit N. je začela popuščati, proelio levi facto C., toda: proelio magis ad eventum secundo quam levi aut facili adfectus L. kot po lahko izvedljivi, levius periculum C., levis belli causa L., l. praesidium L., pecunia ei est levissima Ci. zanj nima prav nobene vrednosti, mu prav nič ne pomeni, res levissimae Ci., leviter densae nubes Lucr., leviter saucius Ci., Sen. ph., leviter aegrotantes Ci., levius aegri Cu., levius dolere O. zmerneje, levius miser H. manj; poseb. o lažjih zvrsteh pisateljevanja: qui hoc genus scripturae leve et non satis dignum summorum virorum personis iudicent N., Musa O., leve opus, iuvenilia carmina O., carmina T., levi calamo ludere Ph.; redkeje o osebah: numquam erit alienis gravis, qui suis se concinnat levem Pl. nikdar ne bo veljava nekoga zunaj velika, če je doma neznatna (majhna), grave est enim nomen imperii atque id etiam in levi persona pertimescitur Ci., levis pauper H. ki nima več kredita, ratis (sc. tribunis) … leviorem futurum apud patres reum L. da bo manj veljal; z gen.: opum levior Sil.; kot subst. n. v sg. in pl.: in levi habere T. za malo šteti, malo v čislih imeti, malo upoštevati, inania et levia conquirere Ci., levia sed nimium queror Sen. tr., quid leviora loquor? Petr. poet.
b) lahek po nravnem učinku, po uspehu, ne težeč, neresen, lahen, rahel, ne hud, mil, znosen: insania H. nedolžna, reprehensio levior Ci., aliquem leviore nomine appellare Ci., verbis levioribus uti, quam res postulat Ci., levius fit patientiā, quidquid corrigere est nefas H. znosneje, leve exsilium Suet. znosno, sapiens … ferre potest … malum fortiter aut leviter Varr. lahko, malomarno, levissime feram Ci. prav lahko, prav voljno, omnia levius casura Ci., leviter dicere Ci., O. ali significare Ci. nalahno, narahlo, ut levissime dicam Ci. da se izrazim kar najlahneje, leviter velle O. premalo resno hoteti; o osebah (z dat.): Sithoniis non levis Euhius H. (litota = gravissimus) nenaklonjen, poguben; subst.: istis leviora audire H. rahlejše očitke.
c) lahek po značaju, mišljenju, načelih, lahkomiseln, lahkoživ, nestanovit(en), neznačajen, omahljiv, vetrnjaški, brezznačajen, brez stalnih nravnih načel, nezanesljiv (naspr. gravis dostojanstven, resen, stanoviten): sententia Ter., ne me leviorem erga te putes Pl. mlačnejšega, leves Graeci Ci., l. amicitiae Ci. prijateljstvo z lahkomiselniki, nequam esse hominem et levem sciebam Ci., quidam saepe in parva pecunia perspicuuntur quam sint leves Ci., leves ac nummarii iudices Ci., pecuniam iudicibus levissimis polliceri Ci., leves spes H. negotovi, prazni upi, versūs H. nepremišljeni, l. vulgus O., auctorem levem nec satis fidum supra tanta re patres rati L.
d) ničen, lažen, neresničen: sit tamen precor illa levis Tib., leves atque inanes soni (besedno okrasje, besedni lišp) Petr.

mréžast (-a -o) adj. reticolare, retiforme; a rete:
mrežasta nogavica calza a rete
mrežasta vrata cancello
grad. mrežasta konstrukcija graticolato
tekst. mrežasta vezava armatura a griglia
arhit. mrežasti obok volta a costoloni
mrežasti papir carta millimetrata
teh. mrežasti nosilec traliccio
zool. mrežasto oko occhio composto

natezn|i [é] (-a, -o) Spann-, Zug- (vijak die Spannschraube, armatura der Spannstahl, sila die Spannkraft, preizkus der Zugversuch, napetost die Zugspannung, obremenitev die Zugbelastung, Zugbeanspruchung, obveza der Zugverband, napoka der Zugriss, palica der Zugstab, sidro der Zuganker, trdnost die Zugfestigkeit, vez das Zugband)
natezno trden zugfest

suc-cingō (sub-cingō) -ere -cīnxī -cīnctum (sub in cingere)

1. podpasati (podpasovati), spodrecati (spodrecavati): tunicam Iuv.; večinoma pt. pf. succīnctus 3 podpasan, spodrecan: succincta aquam calefactat Pl., succincta anus, Diana, vestem (gr. acc.) ritu succincta Dianae O., succinctus amicus, cursor Mart., succincti popae Pr., succinctus amictu, trabeā V., pallā succincta cruentā V., succinctus patriā … papyro Iuv.; pesn. metaf.: succincta comas (gr. acc.) … pinus O. z golim deblom.

2. opasati (opasovati), okleniti (oklepati), ovi(ja)ti, obda(ja)ti: Virginem et Leonem et Cancrum Anguis intortus succingit Vitr., quae lugubri succincta est stolā Enn. ap. Non., illa (sc. Scylla) feris atram canibus succingitur alvum (gr. acc.) O.; pogosteje pt. pf. succīnctus 3 s čim opasan, ovit, ogrnjen, opremljen, oborožen: quam (sc. Scyllam) fama secuta est candida succinctam latrantibus inguina (gr. acc.) monstris … vexasse rates V., Scyllaque virgineam canibus succincta figuram (gr. acc.) Tib., (sc. Iuno) nimbo succincta V., fusi stamine succincti O., succinctus pugione Antonius ap. Ci., gladio Enn. fr., Corn., cultro L., ferro succinctos nuntians … adulescentes venire L., (sc. soror) succincta pharetrā V.

3. metaf. s čim obda(ja)ti, opraviti (opravljati), opremiti (opremljati), oskrbeti (oskrbovati), oborožiti (oboroževati), priskrbeti (priskrbovati) komu kaj: hoc … infestior, quod multo se pluribus … canibus (= z … vohuni) succinxerat Ci., succingere his animum bonis Petr., se terrore Plin. iun.; pogosteje v pt. pf.: Carthago … succincta portibus Ci., succinctus armis legionibusque L., totius ferme Orientis viribus succinctus Iust., succinctus patriā … papyro Iuv., dolis Sil. ali scientiā succinctus Q. — Od tod adj. pt. pf. succīnctus 3, adv. -ē

1. gotov, pripravljen za kaj, na kaj, nared za kaj: barbara pars laeva est avidaeque succincta (po nekaterih izdajah substrata, po najnovejših addicta) rapinae, quam cruor et caedes bella que semper habent O., succincti ad omnem clausulam Q., exsilivit nostra succinctior armatura Amm. z okrevanim srcem se je zagnala naša vojna moč.

2. skrčen, kratek: libellus Mart., succinctior brevitas Aug., arbores graciles succinctioresque Plin., succincte docere, dimicare Amm., succinctius fari Sid.

vézen (-zna -o) adj. di collegamento; connettivo, coesivo, coibente, legante:
vezni rovi gallerie di collegamento
vezna tekočina liquido coibente
tekst. vezna osnova armatura di base
fiz. vezna posoda vaso comunicante
šport. vezni igralec mediano
lingv. vezni naklon congiuntivo
biol. vezno tkivo tessuto connettivo

víteški (-a -o) adj.

1. hist. dei cavalieri; di, da cavaliere; cavalleresco:
viteški meč, oklep spada, armatura da cavaliere
viteška oprema panoplia
viteški red ordine cavalleresco, equestre
malteški viteški red Ordine di Malta
nemški viteški red Ordine Teutonico
lit. viteški roman romanzo cavalleresco
viteški turnir giostra, torneo

2. knjiž. (kavalirski) cavalleresco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
viteški naslov, viteška čast cavalierato

vodovodn|i [ó] (-a, -o) Wasser- (armatura die Wasserarmatur), Leitungs- (voda das Leitungswasser)
vodovodni instalater der Rohrschlosser
gradbeništvo, arhitektura prostor z vodovodno napeljavo die [Naßzelle] Nasszelle, der [Naßraum] Nassraum

žic|a ženski spol (-e …) der Draht (armaturna Einlagedraht, bakrena Kupferdraht, bodeča Stacheldraht, cvetličarska Blumendraht, grelna Heizdraht, jeklena Stahldraht, medna Messingdraht, ogrevna Hitzdraht, prečna Querdraht, srebrna Silberdraht, talilna Sicherungsdraht, uporovna Widerstandsdraht, valjana Walzdraht, varilna Schweißdraht, vlečna/iztezna Streckdraht, začetna Ausgangsdraht, zapiralna Sperrdraht, zapisovalna Schreibdraht, zlata Golddraht, žarilna Glühdraht, železna Eisendraht, za hladno kovičenje Kaltschlagdraht)
armatura iz jeklene žice die Stahldrahtarmierung
iz žice Draht-
(izdelek die Drahtarbeit, šibre iz nasekane žice das Drahtkorn)
iz bodeče žice Stacheldraht-
škarje za rezanje žice die Drahtschere, der Drahtschneider
klešče za žico die Drahtzange
nabrati na žico auf einen Draht ziehen
ovijanje/ovitje z žico die Drahtumschlingung
povezati z žico drahten, verdrahten