turiō -ōnis, m (morda sor. s turgēre) vejica, mladika, sadika, cepika: lauri turiones Col., vitium turiones Th. Prisc. — Soobl. turgio -ōnis, m: Plin. Val.
twig [twig]
1. samostalnik
(tanka) veja, vejica; šiba, prot; rogovila pri vilah; bajalica
anatomija žilica
elektrika majhen razdelilnik
to hop the twig sleng umreti; zbežati
2. britanska angleščina
sleng, neprehodni glagol & prehodni glagol opazovati, zagledati, spoznati; razumeti
vêjka ž dial., zastar. vejica, suha vejica: tanak kao vejka
Verästelung, die, veja, vejica; razvejavanje
verga f
1. redko vejica, šiba:
tremare come una verga tresti se kot šiba na vodi
2. palica; šiba; navt. jadrnik:
verga del pendolo nihalo
3. knjižno pastirska palica
4. žezlo; palica:
la verga del mago čarovniška palica
verga di Mercurio (caduceo) Merkurjeva palica
fascio di verghe (fascio littorio) hist. liktorski sveženj (v starem Rimu), liktorski snop (v fašistični Italiji)
5. palica, ingot:
verga di ferro, d'oro železna, zlata palica
verga del tram ekst. tramvajska tračnica
6. zool.
verga d'oro modrinček (Polyommatus virgaurea)
7. bot.
verga d'oro zlata palica, zlata rozga, zlata šiba, trebuhovka (Solidago virgaurea)
8. pog. batina, penis
virga -ae, f (morda iz *u̯iz-ga iz indoev. kor. *u̯ei(H)- viti; beseda naj bi pomenila „viličenje vej“ in potem odcepljajoče se ali odcepljene „veje“ same; glede na ta pomen bi lahko izšla tudi iz kor. *u̯ei- dva (prim. vīgintī); nem. Zweig : zwei in sl. rozga : *roz-, raz narazen; možna je tudi povezava z virēre)
1. šiba, (zelena) veja, vejica, prot, protica, mladika: Ca. idr., silicis O., pōpuli Plin., turea V., viscata Varr., O. lepljiva šiba, limanica, lepljenica, ilice detraxit virgam O., fasces virgarum aut aridi sarmenti L.
2. occ.
a) cepič, cepika: fissa … cortice virgam inserit O.
b) tanka palica, šiba: Tarquinius … virgā lilia summa metit O., lilia fulvis haerentia virgis O. ob palicah, oporah; poseb. α) palica ali šiba, ki se nosi v roki: Plin., virgā, quam in manu gerebat, circumscripsit regem L., ille levi virgā (virgam nam forte tenebat) quod rogat, in spisso littore pingit opus O. β) palica, šiba (za tepenje in vodenje živali), jahaški bič: Lucan., Mart., Iuv., Ap., Front. idr., nobilis equus umbrā quoque virgae regitur Cu., virga, qua ad regendum equum usus est Val. Max. γ) palica ali šiba (zlasti v liktorjevih fascih) za pretepanje zločincev, sužnjev in v druge namene: Pl., Iuv., Lact., Amm. idr., virgis te ad necem caedi necesse erit Ci., caedebatur virgis in medio foro Messanae civis Romanus Ci., medio in foro omnes virgis caesi ac securi percussi sunt L., virgis plebem concidere Ci., Servitius ad terram virgis et verberibus abiectus C., virgis oculi verberabantur Ci., Parcia lex virgas ab civium Romanorum corpore amovit Ci., virgas expediri iubet Ci., virgas securesque expedire L., forte ita incidit, ut … lictor … forem … virgā percuteret L., lictoreae virgae Fl.; sg. kolekt. = fasces fasces, fasci: quos praetexta verendos virgaque … facit O., nobilis virga Mart., multā pulsantur limina virgā Stat.; meton. v pl. udarci s palico, tepenje (pretepanje) s palico ali šibo, šibanje, bičanje: moriere virgis Ci., virgarum metus Ci., de iure virgarum in eum Plin. δ) šiba za pometanje, metla: virgaque verrat humum O. ε) čarovna palica (poseb. Merkurjeva): tum virgam cupit; hac animas ille (sc. Mercurius) evocat Orco V., quem aureā percussum virgā … fecit avem Circe V., parva mora est alas pedibus virgamque potenti somniferam sumpsisse manu O., tetigit summos virgā dea dira capillos O. ζ) (v obscenem pomenu): damnatae spongea virgae Mart. goba na paličici (gl. spongia).
3. metaf. veji podobne stvari
a) virgae lanena stebelca: deinde post messem triticiam virgae ipsae merguntur in aquam solibus tepefactam Plin.
b) proga α) barvasta proga, črta na obleki: pallida purpureis tangat sua corpora virgis O. naj nosi progasto obleko. β) proga, črta na nebu, delna mavrica (starejše doga): Sen. ph. γ) veja na rodovniku, rodovna veja: multā contingere virgā famosos equitum … magistros Iuv.
virgola f
1. jezik vejica:
doppie virgole narekovaji
punto e virgola podpičje
non cancellare neanche una virgola pustiti spis nedotaknjen; ne spremeniti niti vejice
fatto con tutte le virgole pren. narejen, kot je treba, narejen brezhibno
guardare a tutte le virgole pren. biti zelo natančen, pedanten
2. mat. vejica
3. zavojek las
virgula -ae, f (demin. virga)
1. vejica: P. F., corona … , facta duabus virgulis oleaginis N.
2. šibica, paličica, palčka: virgulā stantem circumscripsit Ci., boni et mali causam tamquam virgulā attingere Ci., virgula vitrea Sen. ph.
3. virgula divina čarobna (čarodejna, čudodelna) paličica (palčka, šibica): si omnia, quae ad victum pertinent, quasi virgula divina, ut aiunt, suppeditarentur Ci.
4. occ.
a) kotomer, kotnik, oglomer: Veg.
b) virgula censoria (sicer imenovana obelus) črtica pri kaki besedi, s katero so označili njeno nepristnost: Q., Hier.
c) naglasno znamenje, znamenje naglasa, starejše naglasnica: acutus accentus notatur virgula a sinistra parte in dexteram ascendente M.
vírgula ženski spol šiba; vejica (ločilo)
vírgulă -e f vejica
□ punct şi virgulă podpičje
virgule [və́:gju:l] samostalnik
vejica (ločilo)
tisk poševna črtica (/)
virgule [virgül] féminin vejica (ločilo)
virgulilla ženski spol vejica, črta
virgultum [və:gʌ́ltəm] samostalnik
vejica, šibica
vjȅđa ž (ijek.), vȅđa ž (ek.) anat.
1. trepalnica, vejica: ne znam zbog čega trepta mi na -i biserna kapljica suza
2. veka: zaklopiti -e; upala vjeđa; dan umoran sklapa veđe
3. obrv: ispod veđa oko sokolovo; kosa seda, a veđe i brci crni
zárez m
1. zareza: zarez na zadnjem nišanu
2. lingv. vejica: metnuti zarez gdje mu je mjesto; zarez za odvajanje decimalnog razlomka; tačka i zarez podpičje
3. brazgotina: zarez od zarasle rane
4. guba, brazda: -i na licu, na čelu
5. razpoka: zarez koji je nastao djelovanjem vode
6. po zarezu prisl. po vrsti, drug za drugim
ветка f veja, vejica;
железнодорожная ветка stranska proga
галу́зка -и ж., vêjica -e ž.